Kaunas
Kaunas (pólsce Kowno) je z něhdźe 300.000 wobydlerjemi druhe najwjetše město Litawskeje a wažne kulturne srjedźišćo baltiskeho kraja. Nadeńdźe so w srjedźišću Litawskeje při wuliwje rěki Neris do Njemena něhdźe sto kilometrow zapadnje Wilny.
| |||
| Wopon a chorhoj | |||
|---|---|---|---|
| |||
| Zakładne daty | |||
| stat |  Litawska | ||
| wobwod | Kaunas | ||
| wysokosć | 47 metrow n.m.hł. | ||
| přestrjeń | 157 km² | ||
| wobydlerstwo | 304.097 (2014) | ||
| hustosć zasydlenja | 1.936,9 wob./km² | ||
| póstowe čisło | 44xxx – 52xxx | ||
| předwólba | (+370) 37 | ||
| awtowa značka | K | ||
| webstrona | kaunas.lt | ||
W lěće 2022 bě Kaunas jedna z dweju kulturneju stolicow Europy.
Stawizny
W lěće 1361 naspomni so prěni raz litawski hród při wuliwje Nerisa, kotryž so wjacekróć ze strony Němskeho rjada dobywaše a zdźěla tež skóncowaše. Ryćerski rjad měješe wotpohlad, swoje wobsydstwa w Estiskej a Wuchodnej Pruskej ze sobu zwjazać, při čimž bě hród w Kaunasu wažny zadźěwk. W lěće 1408 dósta sydlišćo měšćanske prawa a 1440 zahaji so wikowanski kontor Hansy. Wot 16. lětstotka wuwiwaše so Kaunas k wuznamnemu centrumej židowstwa w Pólsko-Litawskej.
Po třećim dźělenju Pólskeje přińdźe Kaunas 1795 k Ruskej. Po njewotwisnosći Litawskeje 1920 sta so Kaunas z prowizoriskej stolicu noweho stata, přetož słušeše Wilna tehdy hišće k Pólskej.
W lěće 1908 wučini židowski podźěl wobydlerstwa wjace hač 41 %[1]. Pod němskim wobsadźenjom bu židowske wobydlerstwo w Kaunaskim ghetće zajate a pozdźišo zwjetša zamordowane.
Žórła
Wotkaz
Commons: Kaunas – Zběrka wobrazow, widejow a awdiodatajow
Akmenė |Alytus |Anykščiai |Ariogala |Baltoji Vokė |Birštonas |Biržai |Daugai |Druskininkai |Dūkštas |Dusetos |Eišiškės |Elektrėnai |Ežerėlis |Gargždai |Garliava |Gelgaudiškis |Grigiškės |Ignalina |Jieznas |Jonava |Joniškėlis |Joniškis |Jurbarkas |Kaišiadorys |Kalvarija |Kaunas |Kavarskas |Kazlų Rūda |Kėdainiai |Kelmė |Klaipėda |Kretinga |Kudirkos Naumiestis |Kupiškis |Kuršėnai |Kybartai |Lazdijai |Lentvaris |Linkuva |Marijampolė |Mažeikiai |Molėtai |Naujoji Akmenė |Nemenčinė |Neringa |Obeliai |Pabradė |Pagėgiai |Pakruojis |Palanga |Pandėlys |Panemunė |Panevėžys |Pasvalys |Plungė |Priekulė |Prienai |Radviliškis |Ramygala |Raseiniai |Rietavas |Rokiškis |Rūdiškės |Salantai |Seda |Simnas |Skaudvilė |Skuodas |Smalininkai |Subačius |Šakiai |Šalčininkai |Šeduva |Šiauliai |Šilalė |Šilutė |Širvintos |Švenčionėliai |Švenčionys |Tauragė |Telšiai |Trakai |Troškūnai |Tytuvėnai |Ukmergė |Utena |Užventis |Vabalninkas |Varėna |Varniai |Veisiejai |Venta |Viekšniai |Vievis |Vilkaviškis |Vilkija |Vilnius |Virbalis |Visaginas |Zarasai |Žagarė |Žiežmariai
Kulturne město Europy: 1985: Athen |1986: Florenc |1987: Amsterdam |1988: Zapadny Berlin |1989: Paris |1990: Glasgow |1991: Dublin |1992: Madrid |1993: Antwerpen |1994: Lisabon |1995: Luxemburg |1996: Kopenhagen |1997: Sołun |1998: Stockholm
Kulturna stolica Europy: 1999: Weimar |2000: Avignon, Bergen, Bologna, Brüssel, Helsinki, Krakow, Praha, Reykjavík, Santiago de Compostela |2001: Porto, Rotterdam |2002: Brügge, Salamanca |2003: Graz |2004: Genua, Lille |2005: Cork |2006: Patras |2007: Sibiu, Luxemburg hromadźe z wulkoregionu |2008: Liverpool, Stavanger |2009: Linz, Vilnius |2010: Istanbul, Pécs, Essen hromadźe z Poruhrskej |2011: Tallinn, Turku |2012: Guimarães, Maribor |2013: Košice, Marseille |2014: Riga, Umeå |2015: Mons, Pilzeń |2016: Wrócław, Donostia-San Sebastián |2017: Aarhus, Pafos |2018: Leeuwarden, Valletta |2019: Matera, Plowdiw |2020: Galway, Rijeka |2021: Timișoara, Eleusis, Novi Sad |2022: Kaunas, Esch an der Alzette |2023: Veszprém |2024: Tartu, Bad Ischl, Bodø |2025: Kamjenica