Šanakdakete
Šanakdakete ali Šanakdaketo je bila kraljica (kandake) Kraljestva Kuš, ko je bil njegovo politično središče Meroë. Bila je prva znana afriška kraljica starodavne Nubije.[1][2] Vladala je okoli leta 170 do 150 pr. n. št.[3] ali okoli 170 do 160 pr. n. št.[1] Vladala naj bi z vsemi pooblastili[4] in brez kralja.[3] Kot kraljica je imela pomembno vlogo tudi v verskem življenju Nubije.[5] Zgradila je nenavaden tempelj F v Naki, v katerem so bili bogovi obrnjeni proti zadnji steni.
Šanakdakete | |||||
---|---|---|---|---|---|
Kandake Kuša | |||||
Vladanje | okoli 170-160 pr. n. št. ali okoli 170-150 pr. n. št. | ||||
Predhodnik | neznan kralj | ||||
Naslednik | Tanjidamani | ||||
Rojstvo | 2. stoletje pr. n. št. | ||||
Smrt | domnevno 2. stoletje pr. n. št. | ||||
Pokop | okoli 160 pr. n. št. piramida Beg. N11, Meroë | ||||
| |||||
Vladarska rodbina | Meroitska dinastija |
Dokazi
Šanakdaketino ime je pisano v meroitskih hieroglifih na način, kot so se pisala imena kraljic. Eden od napisov je na podboju vrat oltarne niše templja F v Naki.[1] Šanakdakete sama sebe naslavljala s "Sin Raja, Gospod Dveh dežel, Šanakdakete" (Sa Re nebtawy, Šanakdakheto).[6] Napis se bere:
- "Kraljevi-waab-svečenik sina Raja: Šanakdakete je vsak dan dano življenje 'ljubljenke Ma'ata' kot... ,"
- Rajev sin, ...gospod Dveh dežel (Egipt): Šanakdakete."
Meroiti so pisali v svojem jeziku že na začetku 2. stoletja pr. n. št. Med vladanjam kralja Ergamenesa so pisali v grškem alfabetu.[7] Meroitski jezik še vedno ni povsem razvozlan.[2] Prvi epigrafski napis v tem jeziku naj bi bil prav napis kraljice Šanakdakete v templju F v Naki.[8]
Kraljičini predniki so še vedno nejasni. Ne eni od rezbarij na stebru je upodobljena s kraljevimi insignijami in krono z visokim perjem, kakršno so nosili kralji. Oblačila so podobna tistim v faraonski umetnosti. Ogrlico in uhane krasijo vzorci kozjih glav, Amonovih svetih živali, ki so bile očitno priljubljene tudi v Nubiji. Kraljica je po afriških kriterijih lepote prikazana z močno postavo in okrašena z dragulji, ki so kazali na bogastvo, moč in blaginjo ter sposobnost za rojevanja otrok.[1][4]
Okrasje njene pogrebne komore je zelo dodelano.[1] Na enem od potopljenih reliefov nosi bogata, z dragulji okrašena oblačila, in sedi na prestolu v obliki leva. V desni roki drži kopje, v visoko dvignjeni levi roki pa palmovo vejo.[9]
Dvojna kartuša, najdena v Naki, je datirana v poznejši del 2. stoletja pr. n. št. in naj bi bila najzgodnejši epigraf v meroitskih hieroglifih.[10] Njena piramida v Meroëju stoji poleg Tanjidamanijeve, kar pa ni potrjeno, ker se njeno ime ni ohranilo.[11] Ne reliefih grobne kapele kraljice Šanakdakete so prikazani moški, ki držijo puščice, kar je spadalo med meroitske pogrebne običaje.[12]
Reliefna stela iz peščenjaka (na sliki), razstavljena v Britanskem muzeju, je bila del obzidja pokopališča v Meroëju. Domneva se, da je na njej upodobljena kraljica Šanakdakete na prestolu s princem, ki stoji ob njej pod zaščito krilate Izide. Na reliefih so prizori verskih daritev, kraljičino ocenjevanje pred Ozirisom in številni verniki, ki nosijo darila.[2]
- Piramida N11 (levo)
- Ruševine kraljičinega templja ob vznožju svete gore Nakai
- Kraljičina piramida in pogrebna kapela v Meroëju
Sklici
Viri
Šanakdakete | ||
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: neznan kralj | Kraljica Kraljestva Kuš okoli 170-160 pr. n. št. ali okoli 170-150 pr. n. št. | Naslednik: Tanjidamani |