Abdžad

Peter T. Daniels je napisal definicijo, da so abdžadi tiste pisave, ki vsak soglasnik zapišejo s svojim simbolom (črko), samoglasnikov pa se nikoli ne zapiše.^[4] Taka definicija je zelo ozka, ker izloči vse nečiste abdžade, med drugim tudi hebrejščino, arabščino in vse ostale abdžade, ki se dandanes še uporabljajo v vsakdanjem življenju, v bistvu bi bili že vsi abdžadi izumrli.^[10][11] Bolj popularna definicija je, da so abdžadi tiste pisave, ki vsak soglasnik zapišejo s svojim simbolom (črko), samoglasniki pa se redko zapišejo.^[3] Ta definicija vključuje veliko več pisav, vendar zamegli mejo med abecedo in abdžadom. Tudi v abecedah se kdaj izpusti zapis samoglasnika (kot npr. polglasnik v besedi črn), vendar je to bolj izjemoma. Nekatere pisave (večinoma pisave, razvite iz abdžadov in potem pod velikim vplivom abeced) pa so ravno na meji in velikokrat se ne ve, v katero skupino točno spadajo. Taka je na primer, sorabe, različica abrabskega abdžada, ki, za abdžad, zelo pogosto uporablja znake za samoglasnike in se ne ve, ali je abeceda ali abdžad, vendar se bolj nagiba k abecedi.^[14] Abdžadi, za razliko od abeced lahko (ni pa nujno) imajo različico z označenimi samoglasniki (na primer hebrejski nikkud in arabski harakāt), običajno so to različne diakritike nad ali pod soglasniki, podobno kot abugide, le da pri abdžadih so te različice opcijske in se jih večino časa ne uporablja.^[4]

Glavne razlike med abecedo in abdžadom so^[3][4]:

• Abdžadi manjkrat ali nikoli ne zapišejo samoglasnikov, običajno zapišejo do enega ali dva različna samoglasnika,
• Abdžadi lahko imajo različico z označenimi samoglasniki, ki je abecede ne potrebujejo (če različico imajo so zagotovo abdžadi, vendar če je nimajo še ne pomeni, da niso).

Glavne razlike med abugido in abdžadom so^[4]:

• Abdžadi različico z samoglasniki redko uporabljajo in ni obvezna.

Poznamo čiste in nečiste abdžade. Čisti abdžadi v zapisu nikoli ne uporabijo znakov za samoglasnike, medtem ko nečisti izjemoma uporabljajo znake za samoglasnik. Prvi abdžadi so bili večinoma čisti, iz teh pa so se razvile abecede in nečisti abdžadi. Vsi abdžadi, ki se danes še pišejo po svetu, so nečisti, saj jih je lažje brati, za verske ali učne namene pa se tudi pogosto uporabljajo različice z oznakami za samoglasnike.

Abdžad		Jeziki, keteri se pišejo s tem abdžadom	Stan pisanja	Čisti/nečisti	V Unicode sistemu	Število Unicode znakov	Unicode šifra abdžada	Unicode kode znakov	Primer abdžada
abdžadel*![15]		angleščina	spremenljiva	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
ajan![16]		kvatamščina	zgoraj navzdol	nečisti	ne	ni sprejet pod Unicode
alkavat jat-vrkazikam![17]	arkeanski!	arkeanščina	leva proti desni	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
	jaškik vrkazijski!	jaškik vrkazijščina	?	?
	vanlralamski!	?	?	?
angleški abdžad**![18]		angleščina	leva proti desni	nečisti	ne	ni sprejet pod Unicode
arabski abdžadi	anglo-arabski abdžad![19]	angleščina	leva proti desni	nečisti	ne	ni sprejet pod Unicode
	arwi[20]	arwi (arabska tamilščina)	desna proti levi	nečisti	da	1281	Arab	U+0600-U+1EEF1	لسان الأروي
	beloruski arabski abdžad[21]†	beloruščina	desna proti levi	nečisti					ارابیصا
	Čagatajski abdžad[22]†	čagataj	desna proti levi	nečisti					چغتای
	Hausa ajami[23][24]	hausa, svahili	desna proti levi	nečisti					عجمي
	jawi[25]	malezijščina, acehnese, banjareščina, minangkabauščina, tausugščina, veliko manjših južnoazijskih jezikov	desna proti levi	nečisti					جاوي
	kašmirski abdžad[26]	kašmirščina	desna proti levi	nečisti					كٲشُر
	khowarski abdžad[27]	khowar, balti, burushaski in drugi	desna proti levi	nečisti					کھووار
	kirgizijski arabski abdžad[28]	kirgizijščina	desna proti levi	nečisti					قىرعىز الفابىتى‎
	nastaliq[29]	perzijščina, urdujščina, shahmukhijski punjabi	desna proti levi	nečisti					نستعلیق
	otomanski turški abdžad[30]	osmanščina†	desna proti levi	nečisti					لسان عثمانى
	pašto abdžad[31]	pašto	desna proti levi	nečisti					پښتو الفبې
	pegon[32]	javanščina, madurščina, sundščina	desna proti levi	nečisti					أبجد ڤيڬون
	perzijski abdžad[33]	perzijščina	desna proti levi	nečisti					الفبای فارسی
	shahmukhi[34]	punjabi	desna proti levi	nečisti					شاہ مکھی
	sindi[35]	sindi	desna proti levi	nečisti					سنڌي
	sorabe†[36]	malagaščina	desna proti levi	nečisti					الفبا
	standardni arabski abdžad[37]	arabščina	desna proti levi	nečisti					أَلْأَبْجَدِيَّة ٱلْعَرَبِيَّة
	urdujski abdžad[29]	urdujščina, balti	desna proti levi	nečisti					اردو تہجی
	valižanski abdžad![38]	valižanščina	desna proti levi	nečisti
	wolofalski abdžad[39]	wolof	desna proti levi	nečisti					سِنِڭَالْ
	xiao'erjing[40]	kitajščina	desna proti levi	nečisti					شِيَوْ عَر دٍ
aramejski abdžad†[41]	cesarski aramejski abdžad†	aramejščina	desna proti levi	nečisti	da	31	Armi		𐡀𐡓𐡌𐡉𐡀
	stari aramejski abdžad†	aramejščina	desna proti levi	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
feničanski abdžad†[42]		fenicijščina	desna proti levi	čisti	da	29	Phnx	U+10900–U+1091F
hebrejski abdžad[43][44]	čveneburuli![45]	gruzijščina	desna proti levi	nečisti	da	134	Hebr	U+0591-U+FB4F	שתוואנאבוּרוּלי
	hágrít nyelv![46]	madžarščina	desna proti levi	nečisti	da
	judulertak![47]	baskovščina	desna proti levi	nečisti	da				יֻדֻלֵתרַק
	kvadratna pisava (square script)	hebrejščina, ladino, mozarabščina	desna proti levi	nečisti	da				אָלֶף־בֵּית עִבְרִי
	yahudi türkçesi![48]	turščina	desna proti levi	nečisti	ne	ni sprejet pod Unicode
južnoarabski abdžad†[49]		giz, stara severna arabščina	desna proti levi, včasih tudi od leve proti desni	čisti	da	32	Sarb	U+1BC0–U+10A7F
maničaejski abdžad†[50]		maničaejski srednjeiranski in točarianski jeziki	desna proti levi	čisti	da	51	Mani	U+10AC0-U+10AF6
nabataeanski abdžad†[51]		nabaetanščina	desna proti levi	čisti	da	40	Nbat	U+10880-U+108AF
pahlavijski abdžad†[52]	avestanski abdžad†?	srednjeiranski jeziki	desna proti levi	na meji med abdžadom in abecedo	da	61	Avst	U+10B00–U+10B3F
	standardni pahlavijski abdžad†	srednjeiranski jeziki	desna proti levi	čisti	da	27 29 0	Phli Phlp Phlv	U+10B60-U+10B7F U+10B80–U+10BAF
partijski abdžad†[52][53]		srednjeiranski jeziki	desna proti levi	nečisti	da	30	Prti	U+10B40–U+10B5F
passing the river![54]		?	desna proti levi	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
proto-sinaitski abdžad†[55]		severozahodni semitski jeziki	spremenljiva	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
psalter pahlavi†[56]		srednja perzijščina	desna proti levi	nečisti	da	29	Phlp	U+10B80–U+10BAF
punic†[57]		punic	desna proti levi	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
sabaeanski abdžad†[58]		sabaenščina	desna proti levi	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
samaritanski abdžad[59]		samaritanska hebrejščina, samaritanska aramejščina	desna proti levi	čisti	da	61	Samr	U+0800–U+083F
Sharjastani![60]		arabščina	zgoraj navzdol	nečisti	ne	ni sprejet pod Unicode
shawski abdžad[61]		angleščina	desna proti levi?	?	ne	ni sprejet pod Unicode
Shirn Brádulë![62]		gendrijščina	leva proti desni	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
sirski abžad[63]	esṭrangelā	aramejščina, arabščina, malajalamščina, sogdianščina	desna proti levi	čisti	da	88	Syre	U+0700–U+074F U+0860-U+086F	ܐܠܦ ܒܝܬ ܣܘܪܝܝܐ
	madnḥāyā (vzhodna)			nečisti	da		Syrj
	serṭā (zahodna)			čisti	da		Syrn
sogdijski abdžad†[64]		sogdijščina	desna proti levi	nečisti	da	40 42	Sogo Sogd	U+10F00–U+10F2F U+10F30–U+10F6F
tengwar[65]		arabščina, angleščina, visoka valrianščina, madžarščina, islandščina, španščina, kvenja, škotska gelščina, sindarinščina, vietnamščina, valižanščina	leva proti desni	nečisti	ne	ni sprejet pod Unicode
tifinagh[66]	garamantijski (saharski libijski)†	stari barberski jeziki v predsaharska in saharski Libiji	desna proti levi	čisti	da	59	Tfng	U+2D30-U+2D7F
	libijski (Bu Njem)†	bou njem	desna proti levi	čisti
	muriški (zahodni)†	stari barberski jeziki v Maroku, zahodni Alžiriji in Kanarskih otokih	desna proti levi	čisti
	numibijski (vzhodni)†	stari barberski jeziki v Tuniziji in vzhodni Alžiriji	desna proti levi	čisti
	tuareški	tuareški jeziki	desna proti levi	čisti
ugaritski abdžad†		ugaritščina, hurrianpčina, akkadianščina	leva proti desni	nečisti	da	31	Ugar	U+10380–U+1039F
varaksijski abdžad![67]		varhukaap, ruščina, beloruščina	zgoraj navzdol	čisti	ne	ni sprejet pod Unicode
Opombe: Unicode kode in število Unicode znakov veljata za različico 13.0[68] Kratice za pisavo so ISO 15924 kode Abdžadi, zraven katerih je napisan križ (†), se za praktično uporabo ne uporabljajo več (vendar so se) Abdžadi, zraven katerih je napisan klicaj (!), se niso nikoli uporabljalo za praktično uporabo in/ali se uporabljajo za izmišljene jezike oz. izhajajo iz njih Pod jeziki so našteti le glavni ali glavna skupina jezikov Smer pisanja je glavna smer (kako se pišejo vrstice) in ne, kako se piše celoten tekst (npr. v latinici se piše zgoraj navzdol) *Ime abdžada je bilo napisano le v svoji pisavi brez diakritik za samoglasnike (zagotovo vsebuje glasove b, d͡ʒ, d in l v tem vrstnem redu); ime je bilo ugibano **Abdžad je nepoimenovan Na spletu so bili najdeni viri za še dodatne pisave, ki jih opisuje kot abdžade, vendar je iz pisave razvidno, da niso oz. ni prepoznanih lastnosti abdžada. V tem primeru se ne ve, kateri podatek je pravilen. Večinoma imajo lastnosti abugid, mogoče le zaradi različice z diakritikami za samoglasnike (vendar to ni razvidno); te pisave niso v seznamu (lahko si jih ogledate na [69][70][71][72][73][74][75][76][77][78][79][80][81][82][83][84][85][86][87][88][89][90][91][92][93][94][95][96][97][98][99][100][101])

Tifinagh in samaritanski abdžad sta resno ogrožena, piše jih le še nekaj 100 ljudi.^[59] Arabščina se srečuje z drugim problemom, saj se čedalje več njenih različic piše kot abecedo in ne več kot abdžad.^[14] Hebrejščina je dokaj stabilna, saj predstavlja znak judovstva in se še naprej uporablja.^[11]

Z razvojem tehnologije se je pojavilo pisanje besed v latinici z izpuščanjem samoglasnikov, predvsem v angleščini. Take so npr. angleške besede thanks (hvala), really (res) in seriously (resno), ki se kdaj zapišejo thx, rlly, in srsly. Tak zapis skrajša besedo in ne uniči pomena preveč. V bistvu bi se dalo vse besede, sicer težko, ker jeziki, ki se pišejo z abdžadi imajo v izgovorjavi manj samoglasnikov, pisati z izpuščanjem samoglasnikov (razen na začetku in koncu besede), npr.:^[102]

• Ognj in vda dbro slžta, a slbo gspdrta.
• Na md se mhe lve, na sldke bsde ljdje.
• Kr lhko strš dns, ne odlšj na jtri.

Seveda to velja le za naravne govorce in bi za učenje tega jezika bilo veliko težje. To tudi ne bi bilo v redu za znanstvene besede, saj veliko ljudi potem ne bi vedelo, kako se jih pravilno izgovori npr.:

• przdm
• knvkcj
• krdlgja