Afrikanščina

Afrikanski jezik (izvirno Afrikaans, imenovan tudi burščina, burski jezik) spada v germansko vejo indoevropskih jezikov. Jezik je nastal na temelju dialektov nizozemščine, ki so jih po 17. stoletju govorili priseljenci v južni del Afrike. Govorijo ga v Republiki Južni Afriki in Namibiji, redko pa tudi v Bocvani, Zimbabveju in Zambiji.

Afrikanščina
Afrikaans
Izgovarjava	ɐfriˈkɑːns
Materni jezik	Republika Južna Afrika, Namibija
Št. maternih govorcev	7,1 milijona (2011 popis)[1][2] Skupaj: 15–23 milijonov[n 1]
Jezikovna družina	indoevropski germanski zahodnogermanski nizko frankovski nizozemščina Afrikanščina
Pisava	latinica (afrikanska abeceda) afrikanska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Južna Afrika
Priznani manjšinski jezik	Namibija Bocvana
Regulator	Die Taalkommissie
Jezikovne oznake
ISO 639-1	af
ISO 639-2	afr
ISO 639-3	afr
Glottolog	afri1274
Linguasphere	52-ACB-ba
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Precejšnje razlike med dialekti nizozemščine na jugu Afrike in evropsko nizozemščino so obstajale že konec 18. stoletja, vendar je bila afrikanščina kot samostojen jezik uveljavljena šele v zgodnjem 20. stoletju, ko je bil razvit tudi poseben pravopis, ki je nadomestil pravopis evropske nizozemščine.

Afrikanščina v primerjavi z nizozemščino ima svoje lastne značilnosti na področju oblikoslovja, prav tako v njej najdemo številne izposojenke iz afriških jezikov in angleščine.