Aperanat
Aperanat, 'Aper-'Anati ali Aper-Anat je bil vladar Spodnjega Egipta v Drugem vmesnem obdobju sredi 17. stoletja pr. n. št.
| Aperanat | |
|---|---|
| 'Aper-'Anati, Aper-Anat, Aper-en-a-ti, User-Anat (?) | |
![Aperanatov pečatnik v obliki skarabeja, izdelan iz glaziranega lojevca; Petriejev muzej, London.[1][2]](https://www.search.com.vn/wiki/sl/Slika:Aperanati_scarab_Petrie.png) | |
| Heka-časut | |
| Vladavina | trajanje ni znano (nezanesljiva dinastija, verjeno Petnajsta, lahko tudi Šestnajsta) |
| Predhodnik | Semken (Ryholt) ali Anather (von Beckerath) |
| Naslednik | Sakirhar (Ryholt) ali Semken (von Beckerath) |
Po Jürgenu von Beckerathu je bil drugi vladar Šestnajste egipčanske dinastije in vazal hiških faraonov Petnajste dinastije.[4] Njegovo trditev je nedavno spodbil Kim Ryholt v svoji študiji iz leta 1997, v kateri trdi, da so faraoni Šestnajste dinastije od okoli 1650-1580 pr. n. št. vladali neodvisno od Tebanskega kraljestva v Gornjem Egiptu.[3] Ryhold zato v Aperanatu vidi zgodnjega, morda drugega hiškega vladarja Petnajste dinastije. Z njegovo trditvijo se nekateri egiptologi strinjajo,[5][6] nekateri pa ne.[7]
Aperanat je znan s samo enega pečatnika v obliki skarabeja, ki je na ogled v Petriejevem muzeju, London.[1][8] Na skarabeju je vladarjev naziv Heka-časut, ki se prevaja kot »vladar tujih dežel«. Iz naziva je nastala tudi beseda Hiksi. Heka-časut so se nazivali zgodnji hiški vladarji iz Petnajste dinastije. Ryholt je na osnovi teh dokazov zaključil, da je bil Aperanat zgodnji, morda drugi vladar Petnajste dinastije,[3] vendar pripominja, da njegova trditev ni zanesljiva.