Branimir (hrvaški knez)
Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.
Branimir | |
---|---|
Knez Hrvaške | |
Vladanje | 879- 892 |
Predhodnik | Zdeslav |
Naslednik | Muncimir |
Rojstvo | 9. stoletje |
Smrt | 892 |
Življenje
O Branimirjevem izvoru nimamo jasnih podatkov, čeprav je možno, da je pripadal Trpimirovićem. Lahko pa bi bil tudi Domagojev sin.[2] Na oblast je prišel leta 879, ko je kot nasprotnik bizantinske nadoblasti izpodrinil in ubil kneza Zdeslava.[3][4] Na oblasti se je obdržal 13 let, nasledil ga je Muncimir.
Branimirjeva vladavina
Branimir je bil kot nasprotnik bizantinske politike naslonjen na papeški Rim.[5] V tem času je namreč Bizanc dal papeškemu Rimu proste roke nad vzhodnim Jadranom.[6] Obenem se je Branimir na začetku svoje vladavine morda naslonil na Franke, a se je v tem primeru uspel otresti njihove nadoblasti.[7] Kljub povezavi z Rimom pa je uspel vzpostaviti dobre odnose tudi z bizantinskim vladarjem Vasilijem I.: povzel je Zdeslavovo politiko ponujanja miru Bizantincem v zameno za davek mogoriš, ki so ga Branimirju pričela plačevati dalmatinska bizantinska mesta.[5][8] Ta davek je za vrsto generacij postal dohodek hrvaškega vladarja.[5] Leta 887 je novi dož Pietro Candiano sprožil dva neuspešna vojaška pohoda proti Neretljanom in v drugem pohodu tudi sam izgubil življenje. Odtlej so Benečani vse do leta 996 Hrvatom plačevali letni tribut, s čimer so se dohodki hrvaškega vladarja še povečali.[5][9][10]
Pod Branimirjem ni bilo več bizantinske nadoblasti, pa tudi frankovske ne.[7] Hrvaška je tedaj postala neodvisna in samostojna država.[5] Prvič je omenjeno tudi etnično ime države Hrvaške, saj je Branimir v nekem cerkvenem napisu v letu 888 omenjen kot knez Hrvatov (Dux Croatorum).[5][11][12] Branimirja je z nazivom knez Hrvatov imenoval tudi papež Janez VIII., ki si je z Branimirjem dopisoval.[11] To je pomenilo nekakšno mednarodno priznanje neodvisne države, saj je papež s svojim dopisovanjem pokazal, da na vzhodnojadranski obali obstajata vladar in država, ki sta vredna njegovega nagovora. [11][13]
Branimir kot vladar Porin
Hrvaški zgodovinarji so uspeli pokazati, da je Branimir istoveten z osebnostjo Porina, hrvaškega vladarja, ki ga v delu De Adminsitrando Imperio (DAI) omenja Konstantin Porfirogenet, in ki se je dokončno otresel frankovske nadoblasti. To dokazuje sledeči dokazni krog:[14][15]
- Najkasneje pod Porinom izgine frankovska nadoblast- verjetno gre za hrvaško dvorno reinterpretacijo hrvaške zgodovine za bizantinske naslovnike, saj so Hrvatje obrazložili kako so se otresli vladavine Frankov in se povezali s papežem, obenem pa so zamolčali Domagoja in Zdeslava, da bi se izognili omembi tega, kako so se otresli nadoblasti Bizantincev.
- Tako Branimir kot Porin sta vladarja, ki sta se kot prva povezala z Rimom- oboje se je lahko zgodilo šele po letu 878!
- Hrvati so vsaj po pripovedi v uporu ubili frankovskega arhonta (grofa) Kotzila-Koclja, ki ni mogel umreti pred letom 874, in ki je bil frankovski arhont lahko bodisi šele po tem letu bodisi pred lastnim uporom (v slednjem primeru bi bil podatek o njegovem uboju potvorjen)[16]
- obstaja jezikovna povezava med imeni Branimir in Porin, ki imata skupen koren.
Sklici in opombe
Viri
Branimir (hrvaški knez) Umrl: c. 892 | ||
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: Zdeslav | Hrvaški knez 879–c.892 | Naslednik: Muncimir |