Dea Gravida

"Dea Gravida" je naziv, ki ga sodobni arheologi uporabljajo za tovrstne ženske kipce, in v prevodu pomemi "noseča boginja".^[2] Izraz gravida izhaja iz latinske besede gravidus, ki se je uporabljala za opis noseče ženske. Tiria (slovensko Tirska) se nanaša na feničansko, zdaj libanonsko mesto Tir, v katerem je bilo najdenih največ tovrstnih kipcev.^[3]

Natančna vloga Dee Gravide in namen votivnih kipcev sta nejasna. Eden od predlogov je bil, da so kipci predstavljali mater/boginjo plodnosti, svete prostitutke ali amulete, ki naj bi varovali žensko med nosečnostjo.^[3] Kipce Dee Gravide so včasih našli skupaj s kipcem bradatega moškega z Atefovo krono.^[4] Skupaj z njim je morda tvorila božanski par, vendar ni jasno, kaj bi kot par lahko predstavljala.^[4]

Kipec se je povezoval s Taveret, zaščitniško egipčansko boginjo nosečnosti in rojstva otroka, ki so jo upodabljali kot nosečo samico povodnega konja. Dea Gravida bi lahko bila povezana tudi z Astarto, vendar za to povezavo ni nobenega trdnega dokaza.

Votivni kipci običajno prikazujejo nosečo boginjo ali sedečo ali stoječo žensko, pogosto z roko, naslonjeno na trebuh.^[5] Kipci so običajno majhni in narejeni izključno iz terakote.^[6] Obrazi so pogosto zastrti s pletenimi zvitimi lasmi, pripetimi na obeh straneh glave, kar je privedlo do zavajajočih opisov, da imajo kapuco kobre ali rogove.^[3][6] V Tripoliju je bila najdena različica, ki v rokah drži daritveno pogačo.^[3]

Kipce so zdelovali najprej na levantinski obali v 8. stoletju pr. n. št. Od 6. do 4. stoletja pr. n. št. so se razširili po Sredozemlju. Najstarejši kipec, najden na Cipru, je iz 6. stoletja pr. n. št.^[5][6] Upodobitve nosečnosti in materinstva so bile v ikonografijah Bližnjega vzhoda redke. Plodnost so običajno predstavljali kipi golih žensk, ki se držijo za prsi.^[5] Najštevilčnejši in najlepše izdelani kipci Dee Gravide izvirajo iz feničanskih grobnic v okolici Akziva blizu starodavnega Tira. Nekateri od njih so bili izdelani na Cipru od 6. do 5. stoletja pr. n. št.

Na Cipru so veliko kipcev našli samo v mestih-kraljestih Kition, Lapatos in Amatus, kjer sta prevladovala feničanski jezik in kultura.^[2][7] V Kitionu so bili kipci najdeni v dveh mestnih svetiščih in na akropoli, kjer je bilo glavno svetišče Ciprske Afrodite.^[8] En sam kipec je bil najden v svetišču v Kitri.^[6] Kipci so bili najdeni tudi v Lakoniji na južnem Peloponezu, svetišču Ilitija Inacija na Kreti in morda v Demetrinem svetišču v Korintu.^[8] Nekaj kipcev je morda služilo kot pripomoček za poučevanje anatomije, ker so imeli v trebuhu odprtino, v njej pa model fetusa.^[8]

Kipci iz terakote se po tehniki izdelave delijo v tri skupine: izdelani ročno, izdelani na lončarskem vretenu in uliti v kalupu.^[4] Uliti kipci kažejo na velik vpliv drugih kultur. Kipci so se uporabljali kot votivni kipci v svetiščih in grobni pridatki na pokopališčih. Včasih so bili najdeni tudi v tovorih ladij.^[4]

Kipci Dee Gravide so podobni kipcem kurotrofov (grško κουροτρόφος, skrbnik otrok). Slednji so običajno predstavljali ženske ali boginje, ki v naročju držijo dojenčke. Včasih so bile upodobljene kot doječe matere.^[9] Izraz kurotrofos se je uporabljal tudi za opis starogrških bogov in boginj, katerih lastnosti so vključevale sposobnost zaščite mladih. S tem pridevnikom so bili opisani številni bogovi, vključno z Ateno, Apolonom, Hermesom, Hekato, Afrodito, Artemido in Ilitijo, vendar ne samo oni. ^[8]

Kurotrofos je bil glavna kultna figura v skupinah, povezanih s plodnostjo in nego otrok.^[10]