Dedumoz I.
Džedhotepre Dedumoz I. je bil egipčanski faraon iz drugega vmesnega obdobja Egipta. Po menju egiptologov Kima Ryholta, Darrella Bakerja, Aidana Dodsona in Dyana Hiltona je spadal v Šestnajsto dinastijo.[2][3][4] Egiptologi Jürgen von Beckerath, Thomas Schneider in Detlef Franke se s tem ne strinjajo in v njem vidijo faraona Trinajste dinastije.[5][6][7][8]
Dedumoz I. | |
---|---|
Dudimoz, Dudumez | |
Faraon | |
Vladavina | 17. ali 16. stoletje pr. n. št. (Šestnajsta (Ryholt) ali Trinajsta dinastija (J. von Beckerath)) |
Predhodnik | nezanesljiv, Bebiank (nova razvrstitev), Džedankhre Montemsaf (J. Beckerath) |
Naslednik | Dedumoz II. |
Otroci | nezanesljivi, morda Dedumoz II., Honsuemvaset in Sobekhotep[2] |
Dokazi
Dedumoz I. je omenjen na steli, ki so jo julija 1908 odkrili v južnem delu Tel Edfuja.[1] Stela je pripadala faraonovemu sinu in poveljniku Honsuemvasetu (Honsu je v Vasetu). Za Honsuemvaseta ni znano ali je bil resnično Dedumozov sin ali se se je tako samo naslavljal, ker naslov ni bil rezerviran izključno za faraonove sinove.
V Šestnajsti dinastiji je bil še en faraon z imenom Dedumoz: Džedneferre Dedumoz II. Zaradi redkosti imena Dedumoz, bi bil Džednefere lahko sin Dedumoza I. Za številne artefakte z izpisanim imenom Dedumoz, vendar brez priimka, je zdaj težko reči, kateremu Dedumozu so pripadali.[3] Stela uradnika Harsekherja in Edfuja, na primer, pravi, da je faraonov sin Harsekher, sin faraonovega sina Sobekhotepa, v sorodu s faraonom Dedumozom.[3] Aidan Dodson in Dyan Hilton slednjega enačita z Dedumozom I.[2]
Kronološki položaj
Natančno obdobje Dedumozovega vladanja ni znano. Če je spadal v Trinajsto dinastijo, je vladal verjetno okoli leta 1690 pr. n. št. Če je spadal v Šestnajsto dinastijo, je vladal verjetno med 1588 in 1582 pr. n. št., se pravi v zadnjih letih Šestnajste dinastije.[3] Ryholt je prepričan, da se je soočal z invazijo Hiksov na svoje ouemlje. Napisi z njegovim imenom »Rajev mir je stabilen«, »On, ki prinaša mir« in »On, ki rešuje dve deželi«, kažejo, da je s Hiksi morda sklenil mir.[3]