Dendrocnide moroides

D. moroides se košato razraste v gozdni podrasti, običajno cveti in plodi še preden zraste 3 m visoko, lahko pa doseže tudi 10 m v višino. Od sorodne vrste Dendrocnide cordifolia jo ločimo po tem, da peclji izraščajo iz spodnje strani listov, ne z roba. Steblo, veje, peclji, listi in plodovi so prekriti z žgočimi laski.^[2][3]

Rastlina ima velike, enostavne srčaste liste z nazobčanim robom, dolge 12–22 cm in široke 11–18 cm. Na vsaki strani glavne žile je šest do osem parov stranskih. Pecelj je tako dolg kot sam list, z 1–2 cm dolgimi prilisti.^[2][4]

Socvetja so enodomna (redko dvodomna),^[5] dolga 15 cm in izraščajo iz zalistja, pogosto v parih.^[4] Cvetovi so majhni, s cvetnim odevalom z manj kot 1 cm premera. Cveti vse leto, najintenzivneje poleti.^[2][4]

Plodovi so drobne rožke, vraščeni v rožno do svetlovijolične kroglaste strukture, podobno kot pri murvi. Ta struktura izrašča iz peclja.^[2][4] Tudi soplodja so prekrita z žgočimi laski, a so užitna, če laske odstranimo.^[6][7][8][9]

Toksičnost

Ožig D. moroides je izjemno boleč in dolgotrajen, tudi do več tednov ali celo mesecev. Slovi kot najbolj strupena rastlina v Avstraliji, če ne na vsem svetu.^[9][10][11] Žrtev po stiku z njo občuti takošnjo hudo pekočo bolečino na mestu dotika, ki se še ojača v naslednjih 20 do 30 minutah in lahko traja več dni, preden nekoliko popusti. V hudih primerih lahko povzroči koprivnico in zatekanje ter občutljivost bezgavk na prizadetem delu.^[2][11][12] V redkih primerih je nujna hospitalizacija.^{[13][10][11][14]}

Rastlina je namreč poraščena s krhkimi in ostrimi laski (trihomi), napolnjenimi s toksini, podobno kot pri koprivi. Ob najmanjšem dotiku se ti laski odlomijo in zarijejo v kožo, nakar se odlomi konica in toksin se sprosti v podkožje.^{[12][15][16][17]} Ti laski lahko ostanejo v koži tudi do eno leto in izpuščajo toksine, kadar jih sproži dotik, stik z vodo ali nenadna temperaturna sprememba.^[8][11][15] Fizični stik ni nujen za povzročanje bolečine; laski stalno odpadajo in jih lahko žrtev vdihne, če se dlje časa zadržuje blizu rastline, kar lahko povzroči težave z dihanjem.^[9][12]

Mehanizem povzročanja tako močne bolečine intenzivno raziskujejo vse odkar so evropski raziskovalci odkrili rastlino sredi 19. stoletja.^[8] Vemo, da laski vsebujejo mešanico nevrotoksinov, njegovo delovanje pa še ni povsem razjasnjeno.^[12][18] V mešanici so biokemiki našli vsaj dva nova razreda peptidov, vendar nobena od spojin ni nedvoumno izpostavljena kot glavni razlog za bolečino.^{[9][13][17][15]} Nenavadno je tudi, da je izloček izjemno obstojen, saj lahko ožgejo tudi odpadli listi na gozdnih tleh ali več desetletij stari posušeni herbarijski vzorci.^[11][12][19]

Za prvo pomoč priporočajo fizično odstranjevanje laskov z voskom za depilacijo ali lepilnim trakom,^[20][21] vendar to ni vedno učinkovito, saj so tako drobni, da se povsem zarijejo v kožo.^[9][11]

Vrsta uspeva v notranjosti in ob robovih deževnih gozdov od polotoka Cape York na severovzhodu Avstralije do Novega Južnega Walesa, pa tudi na indonezijskih Molukih.^[2][4] Hitro kolonizira bregove vodotokov, tla okoli padlih dreves in umetne poseke, kjer je streha iz krošenj prekinjena.^[10][11] Semena vzklijejo na površini. V Queenslandu je še pogosta, medtem ko proti jugu postaja vedno redkejša in je na seznamu ogroženih vrst Novega Južnega Walesa na južnem robu območja razširjenosti.^[22][23]

D. moroides je gostitelj gosenic metulja vrste Idea leuconoe.^[2][4] Z listi se prehranjuje še več drugih vrst žuželk in tudi rdečenogi grmičarski kenguru, ki je očitno imun na toksine. Plodove jedo različni ptiči, ki na ta način raznašajo semena.^[11]

Tipski primerek je leta 1819 nabral Allan Cunningham v okolici reke Endeavour,^[2] kot novo vrsto Laportea moroides pa ga je leta 1857 opisal Hugh Algernon Weddell v svojem delu Monographie de la Famille des Urticées, ki je izšlo v reviji Archives du Muséum d'Histoire Naturelle.^[24] Wee-Lek Chew jo je leta 1966 uvrstil v rod Dendrocnide.^[25][26]

Rodovno ime (Dendrocnide) je skovanka iz starogrških besed δένδρον (déndron) – »drevo« in κνίδος (knídos) – »bodeča igla«, medtem ko je vrstni pridevnik (moroides) izpeljanka iz latinskega imena za rod murv (Morus) s pripono -oides, ki pomeni »podobno kot«, kar se nanaša na podobnost soplodja plodu murve.^[4][27] Celotno vrstno ime bi torej lahko dobesedno prevedli kot »bodeče drevo, podobno murvi«.^[13]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dendrocnide moroides.

• Zemljevid znanih nahajališč, Australasian Virtual Herbarium.