Dolinska pregrada (grad)

Dolinske pregrade so navadno sestavljene iz:

• gradu na hribu ali pobočnega bradu ob straneh doline ali na visokem položaju na obeh straneh doline ter
• obzidja, po možnosti v kombinaciji z obrambnimi stolpi, po dolini, ki je popolnoma blokiral dolino. Ker so ti objekti običajno izkoriščali prednosti doline, sodijo v kategorijo nižinskih gradov.

Z združevanjem elementov višinskega in nižinskega gradu, dolinsko pregrado uvrstimo v eno od obeh kategorij.

Obzidje je bilo pogosto v kombinaciji in na nekaterih mestih z več kilometrov dolgimi jarki, kot je primer v Rothenthurmu. ^[2][3]

Dolinske pregrade so tudi v 19. stoletju še vedno obnavljali, kot na primer cestni zapori Chiusa in Buco di Vela.

Raziskave se v vseh primerih ne strinjajo, da so dolinske pregrade dejansko služile kot obrambne utrdbe ali v nekaterih primerih kot razmejitev in morda da se ubranijo pred tatovi goveda. ^[4]

Gotovo je, da so dolinske pregrade služile tudi za uveljavitev »cestne prisile«, to je vožnje blaga po samo določeni cesti, in tako zagotovili prihodke za cestnino in vzdrževanje ceste. ^[5]

• Gradovi Bellinzone
• Grad Fernstein
• Burg Ehrenberg (Reutte)
• Grad Schlossberg (Seefeld)
• Grad Hohenwerfen
• Grad Mauterndorf

Švicarsko-nemška beseda Letzi prihaja iz srednje visoko nemške besede »letze« - ovira, branik ali mejna utrdba; za več glej Švicarski Idiotikon zvezek III, stolpec 1558 f., člen Letzi Bed. 1a (s komentarjem v stolpcu 1562). Celo zdaj imajo veliko krajev s toponimom Letzinen ali Letzimauern ali Letzitürme. Ostanki teh obrambnih struktur so še vedno vidni v številnih krajih.

Primeri Letzi v toponimov: Letzigasse v Zofingenu, Letzigraben in Letzistrasse v Zürichu, stadion Letzigrund v Zürichu.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dolinska pregrada (grad).

• Neue Zürcher Zeitung (14. Juli 2012): Eine chinesische Mauer in Schwyz?