Državni svet Republike Slovenije
zgornji dom slovenskega parlamenta
Državni svet Republike Slovenije je drugi dom slovenskega parlamenta. Ustava Republike Slovenije ga opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Interesi različnih družbenih skupin se v državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni. Državni svet redno zaseda v Mali dvorani Državnega zbora RS, ki je bila obnovljena v letu 2019.[1]
Pristojnosti
Državni svet lahko[2]:
- predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov
- sprejema in daje Državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti
- zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o izglasovanem zakonu (odložilni veto)
- zahteva uvedbo parlamentarne preiskave
- na Ustavno sodišče vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov
- začne postopek za sprejem avtentične razlage zakona.
Vodstvo
Sestava
Državni svet sestavlja 40 svetnikov, ki so razporejeni po interesnih skupinah[3]
- interesna skupina delodajalcev (4 člani)
- interesna skupina delojemalcev (4 člani)
- interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev (4 člani)
- interesna skupina negospodarskih dejavnosti (6 članov)
- interesna skupina lokalnih interesov (22 članov)
Državni svetniki
Viri in opombe
Literatura
- Štrus, Dušan (ur.); Poslovnik Državnega sveta s komentarjem, Državni svet, Ljubljana, 2009
- Lakota, Igor (2006). Sistem nepopolne dvodomnosti v slovenskem parlamentu (diplomska naloga) , Fakulteta za držubene znanosti, Univerza v Ljubljani
Glej tudi
- seznam zgornjih domov