Faust Vrančić

Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.

Faust Vrančić
Rojstvo	1. januar 1551[1][2][…] Šibenik[4]
Smrt	27. januar 1617({{padleft:1617|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][5][4] (66 let) Benetke[1][4][6]
Državljanstvo	Beneška republika[4]
Poklic	leksikograf, jezikoslovec, diplomat, inženir, arhitekt, renesančni humanist, izumitelj, filolog, znanstvenik, katoliški škof

Vrančić je še kot otrok odšel iz rodnega Šibenika k svojemu strici škofu Antunu Vrančiću na Madžarsko. Šolal se je v Padovi in na dvoru Rudolfa II. v Pragi.

Leta 1594 je bil imenovan za škofa, ter je do 1605 opravljal službo kraljevega svetnikaza Madžarsko in Transilvanijo, ko je zapusti dvor in odšel v red sv. Pavla v Rim.

Vrančić je svoje izume predstavil v knjigi Machinae novae (1595). Izdal je tudi 5-jezični slovar (iz latinščine v -italijanščino,-nemščino,-hrvaščino in -madžarščino) Distionarium quinque nobilissimarum Europea linguarum (1616). Filozofiji pa je posvetil knjigi Logica novain Ethica christiana.