Franz Beckenbauer

Franz Anton Beckenbauer (nemška izgovarjava: [fʁants ˈʔantoːn ˈbɛkn̩ˌbaʊɐ] (poslušaj)), nemški nogometaš in nogometni trener, * 11. september 1945, München, Nemčija, † 7. januar 2024, München.

Franz Beckenbauer

Osebni podatki
Rojstvo	11. september 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][…] München, Nemčija
Smrt	7. januar 2024({{padleft:2024|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[4][5] (78 let) Salzburg[6][7]
Višina	181 cm
Položaj	Branilec
Mladinska kariera
1951–1959	München von 1906
1959–1964	München Munich
Članska kariera*
Leta	Klub	Nastopi	(goli)
1964–1977	Bayern München	427	(60)
1977–1980	New York Cosmos	80	(17)
1980–1982	Hamburger SV	28	(0)
1983	New York Cosmos	25	(2)
Skupaj		560	(79)
Državna reprezentanca
1964	Zahodna Nemčija ml.	3	(3)
1965	Zahodna Nemčija B	2	(0)
1965–1977	Zahodna Nemčija	103	(14)
Trenerska kariera
1984–1990	Zahodna Nemčija
1990–1991	Marseille (šp. direktor)
1993–1994	Bayern München
1996	Bayern München
Priznanja Predstavnik države  Zahodna Nemčija (kot nogometaš) Svetovno prvenstvo v nogometu Zmaga Zahodna Nemčija 1974 Drugi Anglija 1966 Tretji Mehika 1970 Evropsko prvenstvo v nogometu Zmaga Belgija 1972 Drugi Jugoslavija 1976 Predstavnik države  Zahodna Nemčija (kot selektor) Svetovno prvenstvo v nogometu Zmaga Italija 1990 Drugi Mehika 1986 Evropsko prvenstvo v nogometu Tretji Zahodna Nemčija 1988
Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Franz Beckenbauer je bil profesionalni nogometaš in trener z vzdevkom Der Kaiser^[8][9] Bil je vsestranski nogometaš, ki je začel kot vezist, uveljavil pa se na položaju branilca, kjer je bil začetnik modernega libera.^[10] Uspehe je dosegal na klubskem in reprezentančnem nivoju, je eden devetih nogometašev z naslovoma svetovnega in evropskega prvaka ter nagrado zlata žoga, zato ga pogosto uvrščajo na lestvice najboljših nogometašev v zgodovini.

Beckenbauer je odigral 103 tekme za zahodnonemško reprezentanco ter nastopil na treh svetovnih prvenstvih in dveh evropskih. Je eden treh z naslovom svetovnega prvaka v vlogah nogometaša in selektorja, ob Máriu Zagallu in Didieru Deschampsu. Leta 1974 je osvojil naslov svetovnega prvaka kot kapetan zahodnonemške reprezentance, leta 1990 pa še kot selektor.^[11] Kot prvi kapetan je osvojil naslova svetovnega in evropskega prvaka na reprezentančnem ter evropski pokal na klubskem nivoju. Leta 1998 je bil izbran v najboljšo postavo 20. stoletja, leta 2002 v sanjsko postavo svetovnih prvenstev, leta 2020 v sanjsko postavo dobitnikov zlate žoge, leta 2004 pa na Peléjev seznam stotih najboljših nogometašev.^[12][13]

Na klubskem nivoju je z Bayernom osvojil pokal pokalnih zmagovalcev leta 1967 in tri zaporedne naslove v evropskem pokalu med letoma 1974 in 1976, kar mu je uspelo kot prvemu kapetanu. Po končani nogometni karieri je postal trener Bayerna, kasneje pa še njegov predsednik. V dveh obdobjih je igral za ameriški New York Cosmos, zaradi česar je bil uvrščen v ameriški nogometni hram slavnih.^[14]