Kortizol

steroidni hormon iz skupine glukokortikoidnih hormonov, ki nastaja v skorji nadledvičnih žlez; kadar se uporablja kot zdravilo, se imenuje hidrokortizon
(Preusmerjeno s strani Hidrokortizon)

Kortizól (tudi hídrokortizón ali kortizolón) je kortikosteroidni hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze. Spada med tako imenovane stresne hormone, saj se v telesu izloča ob stresnih situacijah. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter imunosupresija - utišanje imunskega odziva na vnetje. Kortizol pripravi telo na akcijo, da se lahko odziva stresni situaciji primerno. Klinično se uporablja pri preobčutljivostnih reakcijah in vnetjih.

Kortizol
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
  • C
Način uporabePeroralne tablete, intravenozno, topično
Oznaka ATC
  • H02AB09 (WHO) (in drugi)
Identifikatorji
  • 11,17,21-trihydroxy-,(11beta)-
    pregn-4-ene-3,20-dione
Številka CAS
PubChem CID
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.019 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC21H30O5
Mol. masa362.465

Aktivacija izločanja

Izločanje kortizola sproži kortikoliberin, ki ga v stresnih situacijah sprošča hipotalamus. Kortikoliberin prispe v adenohipofizo, kjer povzroči izgradnjo in izločanje ACTH - adrenokortikotropnega hormona. ACTH poveča izločanje kortizola v skorji nadledvičnice. Hipotalamus, hipofiza in nadledvična žleza so deli t. i. stresne osi, ki se aktivira ob stresnih situacijah.

Nadledvičnica se lahko aktivira za sproščanje kortizola na več načinov:

  • Po nevrogeni poti: Dražljaji iz okolice ali znotraj organizma, ki so posledica stresnih razmer, spodbudijo hipotalamus k izločanju kortikoliberina.
  • Preko adrenalina: Adrenalin je stresni hormon, ki se prvi začne pospešeno izločati v stresnih razmerah in med drugim poveča nastajanje ACTH v hipofizi.
  • Preko citokinov: Citokini nastajajo kot odgovor na vnetne dražljaje, tumorje ... Spodbudijo nastajanje kortikoliberina v hipofizi.

Učinki kortizola

Kortizol izkazuje številne učinke na organizem; vsi pomagajo k ponovni vzpostavitvi homeostaze, ki ga je ogrozil neki stresni dejavnik (na primer okužba, poškodba ...):

  • deluje kot insulinski antagonist, saj povzroča glikogenolizo, lipolizo in proteinolizo - s tem nastajajo proste molekule (glukoza iz glikogena, maščobne kisline iz lipidov, aminokisline iz beljakovin), ki so na voljo organizmu za izrabljanje energije.
  • zavira imunski odziv, saj zavira učinke citokinov, zavira pa tudi proliferacijo in aktivacijo nekaterih imunskih celic.
  • zavira nastajanje nove kostnine, zato spodbuja osteoporozo.
  • zvišuje krvni tlak; poveča občutljivost žilnih sten na učinke adrenalina in noradrenalina, ki povzročata vazokonstrikcijo.
  • zavira izločanje kortikoliberina iz hipotalamusa in torej zavira tudi sintezo samega sebe - gre za negativno povratno zvezo.
  • zvišuje učinkovitost kateholaminov.
  • v ledvicah povzroča nastajanje hipotoničnega seča.