Idrijski prelom

Idrijski prelom je potresno aktivni prelom in geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji.^[1][2] Poteka v smeri SZ–JV (310°),^[3] prelomna ploskev pa pada proti severovzhodu (85°^[4]).^[3] Prelomnico je prvi opisal slovenski geolog Marko Vincenc Lipold.^[5][6]

Severovzhodni kamninski blok se je ob prelomnici spustil za do 480 m, v Idriji pa s tem v Idrijskem srednjetriasnem tektonskem jarku povzročil pritekanje hidrotermalnih živosrebrovih raztopin.^[7] Dejavnost vzdolž preloma se je začela v miocenu pred približno 14 milijoni let z običajnim prelamljanjem, v pliocenu pa se spremeni v desnozmični prelom. Dolg je okrog 120 km in je eden izmed največjih prelomov v Sloveniji, sega od Furlanije na SZ do Gorskega Kotarja na JZ^[8] in je viden iz vesolja.^[3] Ta poteka predvsem po rečnih dolinah. Vzporedno z Idrijskim prelomom na severu teče Raški prelom, na jugu pa Predjamski prelom. Horizontalna komponenta premika znaša okrog 2500 m.^[7]

Trenutni premik je izmerjen in se vzdolž preloma spreminja, vendar ta ne presega 1 mm na leto.^[3] Najmočnejši potres, ki se je morda zgodil na Idrijskem prelomu,^[9] je bil idrijski potres 26. marca 1511 z navorno magnitudo 6,9 in največjo intenziteto X. stopnje (»zelo rušilen«) po evropski makroseizmični lestvici. Povzročil je okoli 3000 smrtnih žrtev in obsežno materialno škodo.^[10][11] V 20. stoletju je prelom povzročil cerkniški potres leta 1926 ter potres v Zgornjem Posočju leta 1998.^[12]