Knežak
Knežak je kraško naselje z okoli 500 prebivalci ob regionalni cesti Pivka–Ilirska Bistrica. Leži na jugu reke Pivke v Občini Ilirska Bistrica.
Knežak | |
|---|---|
 | |
  Knežak Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°37′33.41″N 14°14′20.75″E / 45.6259472°N 14.2390972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Ilirska Bistrica |
| Površina | |
| • Skupno | 11,99 km2 |
| Nadm. višina | 581,1 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 453 |
| • Gostota | 38 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6253 Knežak |
| Zemljevidi | |
Knežak - Vas | |
| Lega | Občina Ilirska Bistrica |
| RKD št. | 26154 (opis enote)[2] |
V naselju se odcepi lokalna cesta proti gozdarskemu zaselku Mašun, na poti pa leži lepa vasica Koritnice. Prebivalci vasi se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom, zaposleni pa so tudi v lesni tovarni v Baču in Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni.
Arheologija
Na okoliških hribih so zaradi ugodne lege že v prazgodovini in antiki nastale naselbine. V neposredni okolici so 4, nekoliko stran pa še 3 gradišča (blizu Šembij in Bač). Malo dlje na severu na lokaciji Čepna (791 mnm) je gradišče, kjer je ohranjenih še okoli 350 m obrambnih nasipov, predmete, ki so jih tu našli pa datirajo v starejšo železno dobo.Na vzhodni strani Knežaka je bilo gradišče na hribu Obroba (644 mnm). Manjše najdbe iz tega najdišča kažejo, da je bilo to naselje poseljeno v času halštatske dobe.
Glej tudi
Sklici
Viri
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
