Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (švedsko Kungliga Vetenskapsakademien, okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode. Člani so pretežno Švedi, ustanova svoje poslanstvo izpolnjuje z vzdrževanjem mednarodnih povezav in izdajanjem različnih publikacij.[1]
Kungliga Vetenskapsakademien | |
,_Frescati,_Norra_Djurg%C3%A5rden,_Stockholm.jpg) Sedež akademije v Stockholmu | |
| Slogan | För efterkommande (»Za zanamstvo«) |
|---|---|
| Nastanek | 2. junij 1739 |
| Sedež | Stockholm, Švedska |
Člani | 470 (vključno s 175 tujimi člani) |
Predsednik | Dan Larhammar |
Generalni sekretar | Hans Ellegren |
| Spletna stran | kva.se |
Ustanovljena je bila leta 1739 z izrazito utilitarističnim in domoljubnim ciljem koristiti državi z napredkom znanosti. Ustanovitelji so se zgledovali po obstoječih združenjih učenjakov, kot sta britanska Kraljeva družba in Francoska akademija znanosti.[1] Med njimi je bil tudi slavni švedski prirodoslovec Carl Linnaeus. Linnaeus, gonilna sila, je prek nje uspešno lobiral za državne investicije v raziskave naravnih virov Švedske.[2]
Akademija je danes širše znana kot ustanova, ki imenuje prejemnike treh nagrad, ki se podeljujejo iz Nobelovega sklada: Nobelove nagrade za fiziko, Nobelove nagrade za kemijo in Nagrade banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela.
Članstvo
Od ustanovitve leta 1739 je bilo izvoljenih približno 1700 švedskih in 1200 tujih članov. Trenutno ima okoli 470 švedskih in 175 tujih članov, razdeljenih v deset razredov, ki odgovarjajo desetim področjem znanosti:[3]
- matematika
- astronomija in vede o vesolju
- fizika
- kemija
- vede o Zemlji
- bioznanosti
- medicinske znanosti
- inženirstvo
- družboslovje
- humanistika in »za izjemen prispevek znanosti«