Matej Slekovec

Matej Slekovec se je rodil v Kunovi pri Negovi v kmečki družini, očetu Jožetu in materi Mariji, rojeni Kramberger. V Mariboru je obiskoval gimnazijo in bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1871. Bil je kaplan v Središču ob Dravi, Cirkovcih, Markovcih, in v Lovrencu na Dravskem polju. Med leti 1887 in 1903 je bil župnik v Markovcih. Kot upokojenec naj bi vodil škofijski arhiv v Mariboru, a je že dva tedna po upokojitvi umrl v Ljubljani, kjer je pokopan na Navju.^[1]

Kot zgodovinar samouk je zbiral predvsem gradivo iz raznih arhivov v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Zagrebu, Salzburgu, na Ptuju ter na Dunaju.Na osnovi tega gradiva je objavil vrsto zgodovinskih razprav in prispevkov o slovenski Štajerski kot samostojne publikacije ali v raznih časopisih in revijah.^[2]

Kot ponatisi iz časopisa ali samostojne publikacije so izšli:^[3]

• Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju (1885)^[4],

• Odlični Kranjci (1887)^[5],

• Kobilice (1887),

• Škofija in nadduhovnija v Ptuju (1889)^[6],

• Sekelj, rodoslovna in životopisna razprava (1893)^[7],

• Die Szekely oder Zekel v. Konvent (1894)^[8],

• Polidor pl. Montagnana (1895),

• Turki na slov. štajerskem (1894)^[9],

• Vurberk (1895)^[10],

• Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške (1898)^[11],

• Kapela žalostne Matere Božje (1902).

• Kraci na Slovenskem Štajerskem.^[12]

V SPOMIN 120. LAT SMRTI LJUBITELJSKEGA ZGODOVINARJA, DUHOVNIKA, MATEJA SLEKOVCA je bil izveden SLAVNOSTNI SIMPOZIJ.^[13]

• Predstavnosti o temi Matej Slekovec v Wikimedijini zbirki