Niko Toš

Niko Toš je bil rojen leta 1934 vZagrebu. Po maturi se je leta 1953 vpisal na Pravno fakulteto. V času študijase je poročil in jeseni leta 1955 zaposlil kot deklarant, fakturist oz.statistik. Kot študent prava je prejemal štipendijo javnega tožilstva in zatoje bil jeseni 1956 pozvan v službo. Do leta 1958 je opravljal vlogo okrajnegajavnega tožilca. Pravniško delo je opustil takoj, ko je diplomiral. Že kotštudent prava si je z delom v pravosodju izoblikoval kritičen odnos  domožnosti neodvisnega pravosodnega delovanja in se na spodbude proferosja Jožeta Goričarjaposvetil sociologiji. Sprejet je bil na politološki podiplomski študij naInštitutu za družbene vede v Beogradu, ki ga je predčasno zapustil, zaradibolezni v družini. Po krajši zaposlitvi na Uradu za prošnje in pritožbe Vlade RS se je kot asistent vključilv novo ustanovljeni Inštitut za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani (1960).Sodeloval je pri oblikovanju prvih raziskovalnih projektov: pri izvedbi prveaplikativne medijske raziskave »Nedeljski dnevnik« (1961) ter predvsem prizasnovi prve in vse doslej najobsežnejše sociološke empirične raziskave v Sloveniji in Jugoslaviji»Sredstva množičnega komuniciranja na Slovenskem – MKS 1962«. Slednja raziskavapomeni iztočnico za ves kasnejši razvoj sociološkega raziskovanja v Sloveniji.V študijskem letu 1960/61 je začel predavati predmet Uvod v družbene vede naFNT, kar je nadaljeval še naslednja tri leta. Spomladi 1962 je začel rednopredavati Metodologijo družboslovnega  raziskovanja in se 1.1.1963 kot predavatelj rednozaposlil na takratni Visoki šoli za politične vede. Leta 1977 je magistriral stemo Vidiki socialne diferenciacije in zavest o njih, leta 1986 pa jedoktoriral na temo Politična zavest in angažiranje (FSPN).

Leta 1962 je bilToš povabljen k pripravi programa raziskovanja javnega mnenja za potrebenadzora delovanja javne uprave. Sočasno je snoval tudi pedagoške programe napovabilo novo ustanovljene Visoke šole za politične vede v Ljubljani. Prevzelje naloge za pripravo študijskih programov predmeta Metodologija družboslovnegaraziskovanja in Sociologija javnega mnenja. Kot pedagog, učitelj metodologijesociološkega raziskovanja, je leta 1964 najprej pripravil učni pripomoček, kiga je postopoma razvijal in objavljal kot učbenik Metode družboslovnegaraziskovanja (1975, 1976, 1978, 1988, 1997). Pomembno je prispeval koblikovanju študijskih programov, ki so dotedanji visoki šoli odprliuniverzitetni prostor. Utrjeval je metodološki pouk in že od leta1964 sistematično vpeljeval študente v raziskovalno delo. Kot prvi je torej zasnoval koncept predmetadružboslovne metodologije in ga več desetletij razvijal in utemeljeval.

Niko Toš je skupaj skolegi deloval v prid zasnove »družboslovnega središča«, ki naj vključujetemeljne družboslovne discipline: sociologijo, politologijo in komunikologijo,kot povezane pedagoške in raziskovalne programe. Niko Toš sodi v generacijo snovalcev slovenske akademske, pedagoške inraziskovalne sociologije. V prostor slovenskega in jugoslovanskega družboslovjaje vstopil v trenutku njegove začetne disciplinarne, izobraževalne inraziskovalne rasti. V izhodišču njegovega delovanja je bilo razumevanjesociologije kot družbeno-kritične discipline, ki strukture in procese vtakratni jugoslovanski in slovenski družbi opazuje v širšem, evropskem insvetovnem kontekstu. Ob nerazdružljivi povezanosti pedagoškega in povezovalnegadela uveljavlja zamisel o "javni sociologiji". 

Toš je bistveno prispeval h gradnji inrasti raziskovalnega stebra današnje Fakultete za družbene vede. Pripravil jezamisel Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij – CJMMK,ki je bil ustanovljen jeseni leta 1966. Kot predstojnik je center od samegazačetka vodil vse do leta 2014. V obdobjih 1979-1989 in 1999-2002 je kotdirektor vodil raziskovalni inštitut FSPN ter skrbel za raziskovalnoutemeljevanje in rast novo nastajajočih družboslovnih disciplin. V časunjegovega vodenja se je inštitut razvil v osrednjo slovensko družboslovnoraziskovalno ustanovo, ki se je še dodatno okrepila in zaokrožila z združitvijoz Inštitutom za sociologijo. V letih 1989-1991 je bil dekan fakultete. V tem času je izpeljal obsežno prenovo izobraževalnihprogramov, ki se je v povezavi z razvojem Inštituta za družbene vede izrazila vnovem poimenovanju: Fakulteta za družbene vede, Raziskovalni inštitut FSPN pav Inštitut za družbene vede.

Toševo raziskovalno delovanje je bilovseskozi osredotočeno v Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnihkomunikacij – CJMMK. Še posebej v njegov program Slovensko javno mnenje (SJM),ki ga je zasnoval v letih 1966/67 in ga od leta 1968 naprej vodil kotlongitudinalno raziskavo. Metodološka rast projekta SJM. Pod vodstvom Nika Toša je projekt SJM v obdobju1968-1990 metodološko rastel in se vsebinsko razvijal. Projekt je že zelozgodaj, konec šestdesetih let pokazal na potrebo pritegovanja in razvojastatistično-analitičnega in računalniško-informatičnega znanja instrokovnjakov. Izhajajoč iz potreb SJM in razvijajočih se posebnih socioloških,politoloških in komunikoloških disciplin se je na fakulteti utrdil programdružboslovne statistike in računalništva ter razvil program informatike. Toš jevzpostavil tudi prvo telefonsko anketno delavnico v slovenskem prostoru. Vprojektu SJM so bili v dvajsetletnem obdobju zbrani, sistematično obdelani inizčrpno dokumentirani podatki o praktično vseh razsežnostih materialnega induhovnega razvoja Slovenije in Slovencev, ki jih je mogoče zbrati z anketniminstrumentarijem. Raziskava SJM ni bila zgolj politično-mnenjskiprojekt, temveč predvsem temeljni družboslovno empirični projekt,  ki se je uveljavil kot središče slovenskegaempiričnega družboslovja.

Ob 20 letnici programa sta Bogdan Osolnikin Slavko Splichal ugotavljala, da si razvoja nekaterih disciplin brez raziskaveSJM danes enostavno ni več mogoče predstavljati. Med discipline, ki jih jeraziskava SJM empirično utemeljevala, sta navedla sociologijo religije, medetničnih odnosov, kulture, športa, socialne strukture, stratifikacije, mobilnosti, politične kulture, strank, množičnih občil, vrednot in mednarodnihodnosov. Ocenila sta , da projekt SJM podvajsetih letih razvoja zaznamujeta dve ključni razsežnosti: po metodološkiplati je z njim neločljivo povezan razvoj empiričnega raziskovanja v Sloveniji,z vidika predmeta raziskovanja – politično pomembnih mnenj – pa je toraziskovanje najtesneje povezano z ustvarjanjem dejanskih možnosti za razvojdemokratične družbe.

Po evropskih zgledih je Toš zasnoval Arhivdružbenih podatkov FDV (ADP), ki se je odtlej uveljavila kot pomembnainfrastrukturna dejavnost na področju družboslovja. Program CJMMK je bil tudineposredni in prvi »uporabnik« računalniških storitev. V tem času je Toš skupajz matematikom Cvetom Trampužem zasnoval in ustanovil Računalniški center FDV, ki jebila prva tovrstna ustanova na »neki družboslovni fakulteti« v Jugoslaviji inširše.

V začetku sedemdesetih je sooblikoval in vodilprojekt Sociološki vidiki emigracije, vključevanja v emigrantsko družbo tervračanja v domovino. Tematsko podobna raziskava je potekala sredi osemdesetihlet pod naslovom Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe, katere nosilec jebil Toš. Gre za najobsežnejšo (in zadnjo) vsejugoslovansko sociološko empiričnoraziskavo, zgrajeno na razredno/stratifikacijskem teoretskem izhodišču inzasnovano na zajetju reprezentativnih vzorcev polnoletnih prebivalcev vsehrepublik in pokrajin takratne Jugoslavije na osnovi obsežnih standardiziranih vzorcev.

Podatki iz raziskaveSJM so v temelju raziskovalne postavitve nove discipline kineziologije. SJM je pomembno prispevala k raziskovalni rasti področij kulture, prostorske sociologije, sociologije zdravstva in medicine, kriminologije ter tematik politike in obramboslovja.

V času po 1990 je opravil vrstoreligioloških analiz in jih objavil v obliki člankov in monografij, s čimer seje uvrstil med raziskovalce na področju religiologije. Povabljen je bil v raziskovalnoskupino, ki je zasnovala obsežen empirični religiološki inpastoralno-sociološki projekt Religija in cerkev v Vzhodni (Srednji) Evropi.

Bil je prvi direktor Centra za razvoj univerze v Ljubljani (CRU) v letih 1974-1979.

V obdobju 1999-2002 je bil član in predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Toš je bil je iniciatorvključitve slovenskega družboslovja v mednarodne kooperativne projekte nasociološkem in politološkem področju in v njih deluje kot član koordinativnihteles, med njimi predvsem: World Value Survey (R. Inglehart, MichiganUniversity) oz. European Value Survey (University of Tilburg), InternationalSocial Survey Programme (J. Smith, Michigan University), Ostbarometer (P.Lazarsfeld Gesselschaft, Wien), Comparative Study of Electoral System(Rosenstone, Michigan University), Aufbruch der Kirchen (Pastorales Forum Wien,P. Zulehner), European Social Survey, član SAB (Max Kaase, Bremen). Bil je član raziskovalnega sveta Mednarodne sociološke asociacije (ISA, Research Councije) med letoma 1983 in 1987,itd.

Niko Toš se v svoji založniški in uredniški vnemi ni omejil le na publiciranje lastnih tekstov oz. tekstov nastalih v okvirih programa SJM. Skupaj z Francetom Vregom je leta 1972 sodeloval pri zasnovi Sociološke in politološke knjižnice, Založba Obzorja Maribor, v okviru katere je izšlo 24 družboslovnih knjig. S Tonetom Hribarjem je leta 1990 zasnoval in nato uredniško vodil program Znanstvene knjižnice FDV; Toš je urejal serijo Dokumenti SJM in ureja serijo Refleksije, biseri slovenskega komunizma in znanstvene publicistike. Sodeloval je pri ureditvi osmih knjig s področja sociologije religije in pastoralne sociologije pod skupnim naslovom Gott nach dem Kommunismus (Schwabenverlag, BRD). Kot nosilec projekta Slovenci v Nemčiji je zasnoval publikacijo Migracije, ki je v času trajanja projekta izšla v 24 številkah. Sodeloval je pri urejanju serije socioloških knjig v programu Echoraum (Dunaj). Toš je bil član uredništev in uredniških svetov različnih družboslovnih revij.

Niko Toš je ustanovni član Slovenskegasociološkega (SSD; 1965) politološkega (SPD) društva. V SSD je najprej delovalkot podpredsednik v letih 1965-1969 in nato štiri mandate kot predsednik odleta 1969 do leta 1977. To je bilo obdobje tako imenovanih svinčenih let zaslovensko in jugoslovansko sociologijo, ki se je vleklo v začetek osemdesetihlet. Niku Tošu je uspelo ohranjati avtonomijo in delovanje SSD, predvsem z organizacijoznanstvenih posvetovanj. Med njimi sta najpomembnejša:

• Determinante družbenega razvoja, Maribor, 1971
• Družbeni konflikti in socialistični razvoj Jugoslavije, Portorož, 1972

Slednje sozasnovali Zdravko Mlinar in Veljko Rus skupaj s Tošem, kot nosilcem priprav zato najpomembnejše jugoslovansko posvetovanje na sploh. Gradiva s posvetovanjaso bila objavljena v treh knjigah: Društvenikonflikti i socialistički razvoj Jugoslavije. 

Ta posvetovanja so zasnovali Z. Mlinar, V. Rus in N. Toš pod okriljem Jugoslovanskega združenja za sociologijo, Slovenskega sociološkega društva ter Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani; posvetovanja so nadaljevanje in poglabljanje družbeno kritične razprave, ki je v šestdesetih in začetku sedemdesetih let potekala v okvirih Korčulanske šole in revije Praxis in bila v začetku sedemdesetih onemogočena in prepovedana. Po smrti Veljka Rusa je uredil njegovo zgodnje delo (Filozofsko-sociološki spisi 1957-1964; z Andrejem Rusom, 2019) in izbor intervjujev. Prav tako je na skoraj 800 straneh zbral in utredil delo svojega vrstnika, profesorja sociologije s fakultete Petra Klinarja (Sociologija in teorija mednarodnih migracij, 2023).

Leta 2002 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo ter za prispevek k razvoju slovenske družbene znanosti«^[2]. Leta 1981 je prejelpriznanje FSPN za uresničevanje smotrov in ugleda FSPN. Leta 1984 je prejel zahvalo zveznih družbenih svetov za prispevek k delu tako imenovaneKraigherjeve komisije. Leta 1986 je bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem.Za prispevek k razvoju je 1998 prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Skupajs skupino SJM je leta 1989 za delo pri projektu SJM v letu 1987 in publikacije v letih1987-88 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Slovensko sociološko društvo muje leta 1994 podelilo častno članstvo, ljubljanska univerza pa 1998 zlato plaketo. Za zasluge pri razvoju in širjenjuugleda FDV je leta 2009 prejel Plaketo FDV, po upokoljitvi pri njegovih 80 letih pa mu je leta 2015 Univerza v Ljubljani podelila še naslov zaslužni profesor.

• Metode družboslovnega raziskovanja, DZS, Ljubljana, 1988;
• Družbena neenakost in razvoj. Vidiki socialne diferenciacije in zavest o njih. Maribor, Obzorja 1974;
• Soavtor, Klasno biče jugoslovenskog društva, Izdavački center Komunist, Beograd, 1989;
• Soavtor, Jugoslavija na kriznoj prekretnici, Institut društvenih nauka, Univerzitet u Beogradu, Beograd 1991;
• Soavtor, Ekološke sondaže, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana, 1992;
• Soavtor, Crossroads of Transition, Praga, 1995
• Urednik in soavtor, Vrednote v prehodu, knjige I.–IX. FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 1997-2014;
• Soavtor, Podobe o cerkvi in religiji, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 1999;
• Soavtor, Slovenia Between Continuity and Change, 1990-1997, Berlin, 2002;
• Soavtor, Družbeni vidiki zdravja, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 2002;
• Soavtor, Political Faces of Slovenia, Political Orientations and Values at the End of the Century, Echoraum, Wien, 2005;
• Soavtor, Vrednote Slovencev in Evropejcev, Dokumenti SJM, Ljubljana, 2005;
• Vrednote Slovencev in Evropejcev: analiza vrednotnih orientacij Slovencev ob koncu stoletja (soavtor Veljko Rus, 2005)
• Soavtor, Three roads to Comparative Research: Analytical, Virual and Morphological, Echoraum, Wien, 2009;
• Soavtor, Primerjalno družboslovje, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 2010;
• Soavtor, Modern RISC-Societies, Echoraum, Wien, 2010;
• Soavtor, Towards a New Kind of Social Science, Echoraum, Wien, 2012

http://www.delo.si/novice/slovenija/niko-tos-osemdesetletnik.html

http://www.cjm.si/?q=Niko_Tos

http://www.sociolosko-drustvo.si/niko-tos/

• Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Niko Toš