Obstojno organsko onesnaževalo
Obstojna organska onesnaževala (znana tudi pod angleškim izrazom Persistent Organic Pollutants, POP) so organske spojine z negativnim vplivom na okolje in človeško zdravje, ki so odporne na razgradnjo z naravnimi kemičnimi, biološkimi in fotolitičnimi procesi v okolju.[1][2] Običajno so to halogenirane organske spojine z visoko lipofilnostjo in kemično obstojnostjo na račun neobčutljivosti vezi C-Cl za hidrolizo in fotolizo. V določenih pogojih so hlapni, kar pomeni, da se lahko učinkovito razširjajo v okolju in pridejo v živali ter človeka z zaužitjem, vdihavanjem ali prek matere na zarodek. Zaradi lipofilnosti se nato kopičijo v maščobnem tkivu živali, kar se še potencira z biomagnifikacijo po prehranjevalni verigi. Stabilnost in lipofilnost sta pogosto povezani z vsebnostjo halogenov, zato so polihalogenirane organske spojine še posebej problematične.[3][4] Nekatera obstojna organska onesnaževala imajo naraven izvor, nastajajo na primer v določenih geoloških in bioloških procesih, večina pa je umetno sintetiziranih. Uporabljajo se med drugim kot pesticidi, topila, zdravilne učinkovine in prekurzorji v kemični industriji.[5]
Obstojna organska onesnaževala so strupena; izpostavljenost lahko pri živalih vključno s človekom povzroči, odvisno od konkretne snovi in odmerka, razvojne motnje, kronična obolenja in tudi smrt. Mednarodna agencija za raziskave raka razvršča nekatere od njih med karcinogene.[1] Večina deluje tudi kot hormonski motilci in imajo že pri zelo nizkih koncentracijah velik vpliv na razvoj, če je zarodek izpostavljen v kritičnem trenutku.[6] Zaradi nevarnosti je Program ZN za okolje sprejel Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih, ki ureja ravnanje s temi snovmi in jo je ratificirala večina svetovnih držav. Po načelu previdnosti se konvencija osredotoča zlasti na prepoved proizvodnje in trgovanja ter iskanje alternativ, v manjši meri pa tudi ravnanje z obstoječimi zalogami in odpadki najbolj problematičnih predstavnikov, kot so poliklorirani bifenili (PCB), insekticidi aldrin, dieldrin, endrin in DDT ter drugi.[7]