Otto Juljevič Šmidt

Rodil se je v očetu nemškega rodu in latvijski materi.^[5]

Leta 1913 se je poročil z Vero Janicko in diplomiral na Univerzi v Kijevu; leta 1916 se je na univerzi zaposlil kot privatni docent. Po oktobrski revoluciji leta 1917 je bil član odbora ljudskih komisariatov: za oskrbo (1918-20) in za finance (1921-22)^[6]. Bil je tudi eden od pomembnejših pobudnikov reoganizacije visokega šolstva, tiska in znanosti v Sovjetski Rusiji.

Pozneje je delal pri ljudskem komisariatu za izobraževanje, državnem znanstvenemu odboru pri Koncilu ljudskih komisarjev in Komunistični akademiji. V letih 1921−24 je bil tudi direktor Državne založniške hiše (Gosizdat), med letoma 1924-41 glavni urednik Velike sovjetske enciklopedije^[7], med letoma 1923-56 profesor na Državni univerzi v Moskvi, med letoma 1923-32 vodja Arktičnega inštituta, med letoma 1932-39 vodja Glavnega direktorata Severne morske poti, med letoma 1939-42 podpredsednik Akademije znanosti Sovjetske zveze. Tu je organiziral tudi Inštitut za teoretično geofiziko (sam bil predstojnik do leta 1949) ter ustanovil tudi Moskovsko algebrsko šolo^[8].

Bil je tudi slavni raziskovalec Arktike. Med letoma 1929-30 je ustanovil prvo znanstvenoraziskovalno postajo na Zemlji Franca Jožefa ter odkril nekaj otokov. Leta 1932 je opravil prvo neprekinjeno morsko potovanje med Arhangelskom in Tihim oceanom. Med letoma 1933-34 je raziskoval Severno morsko pot in leta 1937 nadzoroval postavitev postaje Severni tečaj-1 (zaprtja naslednje leto)^[9].

Bil je tudi član Centralnega izvršnega komiteja ZSSR in Poslanske zbornice^[10].

Odlikovanja in nagrade

• heroj Sovjetske zveze (1937)
• red Lenina (3x)

Poimenovanja

Po njem so poimenovali otok, polotok, Inštitut za zemeljsko fiziko, asteroid glavnega pasu 2108 Otto Šmidt (2108 Otto Schmidt), ...^[11]