Panteon, Pariz

Katoliška cerkev

Ko je leta 1744 francoski kralj Ludvik XV. Francoski bolehal za težko boleznijo, je obljubil, da bo, če preživi, dal v Parizu zgraditi cerkev, posvečeno zavetnici Pariza, Sveti Genovefi. Ko je ozdravel, je zadolžil markiza Marignyjskega, generalnega direktorja ustanove, zadolžene za gradnjo, da na mestu, kjer stojijo ruševine nekdanje opatije Sv. Genovefe, postavi cerkev. Leta 1755 je omenjeni markiz zadolžil arhitekta Jean-Germain Soufflouta za izdelavo gradbenega načrta.

Temelji so bili zgrajeni že leta 1758, a so finančne težave in Souffloutova smrt leta 1780 napredovanje gradnje upočasnili. Zgradba je bila dokončana pod vodstvom Souffloutovega sodelavca, Jeana-Baptista Rondeleta leta 1790.

Med letoma 1791 in 1793 je Quatremère de Quincy temeljito spremenil arhitektonsko zasnovo zgradbe in jo preoblikoval v Panteon, kakršnega lahko vidimo že danes. Danes je Panteon zgradba, dolga 110 metrov in široka 84 metrov. Pročelje je obdano s stebriščem iz korintskih stebrov, ki so nameščeni pod trikotnim nadstreškom, ki ga je izdelal David D'Angers. Zgradba, ki ima obliko grškega križa, se ponaša s kupolo, visoko 83 metrov, na vrhu katere je lanterna. Notranjost so okrasili akademski slikarji, kot so Puvis de Chavannes, Gros in Cabanel.

Od katoliške cerkve do republikanskega templja

Francoska skupščina je ob koncu francoske revolucije odločila, da bo zgradbo, ki je bila pravkar dokončana, a še ne posvečena kot cerkev, namenila kot nekropolo »velikanom Francije«. S tem namenom je bila celotna zgradba preoblikovana in na pročelje je bilo zapisano: »Aux grands hommes, la patrie reconnaissante« (Velikim možem, hvaležna domovina).

V času prvega imperija je bil Panteon grobnica in sakralni prostor obenem. Po letu 1814 in do leta 1830, je kralj Ludvik XVIII. zgradbo spremenil v običajno cerkev, posvečeno sveti Genovefi, ki je služila izključno pastoralnim namenom. Z revolucijo leta 1830 je bila cerkev ponovno spremenjena v Panteon. David d'Angers je ponovno izdelal trikotni nadstrešek in vanj ponovno vklesal napis »Aux grands hommes, la patrie reconnaissante«. V času drugega imperija (1851-1870), je zgradba ponovno postala cerkev in napis je izginil. Od leta 1885, ko je bil v Panteonu pokopan Victor Hugo, zgradba nikoli ni več služila kot cerkev, temveč kot mesto zadnjega počitka velikanov Francoske republike.

31. marca 1851 je v Panteonu astronom Jean-Bernard-Leon Foucault izvedel poskus, s katerim je dokazal vrtenje Zemlje okoli lastne osi (Foucaultovo nihalo). Na prvem nihalu je visela utež iz svinca in zavita v baker, težka 28 kilogramov, ki je visela na žici dolgi 67 metrov, debeline 1,4 milimetra in je opravila en nihaj v 16 sekundah. Javna predstavitev poskusa z nihalom je trajala dva meseca.

V času Pariške komune (1871) je bila v Panteonu osrednja utrdba komunardov, dokler Pariza niso zavzeli Versajci in je komuna klonila pred generalom nasprotnikov, Jeanom-Baptistom Millièreom.

Leta 1902, je Francoska astronomska družba, ki jo je vodil Henri Poincaré, predlagala, da »velja pod kupolo Panteona obnoviti lepo in poučno Foucaultovo izkušnjo, ki jo je prekinil državni prevrat decembra leta 1851, še preden bi lahko iz nje potegnili vse zaključke, ki bi jih lahko«. 22. oktobra istega leta so pod kupolo postavili novo Foucaultovo nihalo in projekt je finančno podprla Camille Flammarion. Več kot 2000 ljudi je bilo prisotnih ob ponovni svečani otvoritvi nihala.

21. maja 1981 se je prvi sedemletni mandat francoskega predsednika Françoisa Mitterranda pričel s slovesnostjo v Panteonu, med katero je predsednik položil rdeče vrtnice na grobnice Jeana Jaurèsa, Jeana Moulina in Victorja Schœlcherja.

Jeseni leta 1995 so na Foucaultovo nihalo ponovno obesili, prahu očiščeno, 28 kilogramsko železno utež, kakor je tam visela leta 1851.

Od leta 1920 je pariški Panteon zaščiten kot zgodovinski spomenik.

Panoramski pogled na notranjost Panteona

V kripti Panteona je bilo leta 2005 pokopanih 73 ljudi (v grobnicah ali urnah).

• seznam zgradb in objektov v Parizu

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Panteon, Pariz.

• Uradna stran Panteona v Parizu Arhivirano 2006-11-23 na Wayback Machine.
• Latinska četrt v Parizu