Pavel Vasiljevič Čičagov
Pavel Vasiljevič Čičagov (rusko Па́вел Васи́льевич Чича́гов), ruski mornariški častnik, * 8. julij 1767, Sankt Peterburg, † 20. avgust 1849, Pariz, Francija.
Pavel Vasiljevič Čičagov | |
|---|---|
 Pavel Vasiljevič Čičagov | |
| Ime v maternem jeziku | Па́вел Васи́льевич Чича́гов |
| Rojstvo | 27. junij (8. julij) 1767 Sankt Peterburg[1] |
| Smrt | 10. september 1849 (82 let) nekdanje 1. pariško okrožje[d][1] |
| Pripadnost |  Rusija |
| Rod/ |  Ruska vojna mornarica |
| Čin | Admiral |
| Oboroženi konflikti | Rusko-švedska vojna (1788–1790) Napoleonov pohod na Rusijo |
| Priznanja | Red svetega Jurija Red svetega Vladimirja |
Bil je admiral in minister za vojno mornarico iz časa napoleonskih vojn ter sin admirala Vasilija Jakovljeviča Čičagova.
Življenjepis
Izhajal je iz plemiške družine Čičagovih, ki je spadala k plemstvu Kostromske gubernije. Njegov oče je bil admiral Vasilij Jakovljevič Čičagov. V vojsko se je vključil z 12 leti. Leta 1782 se je udeležil plovbe v eskadri, ki jo je vodil njegov oče, takrat že viceadmiral, ki je plula iz Kronštata v Livorno. Z odliko je služil v rusko-švedski vojni (1788–1790), ko je poveljeval linijski ladji Rostislav in bil odlikovan z redom svetega Jurija IV. stopnje ter zlatim mečom z napisom "Za pogum".
Leta 1802 je postal viceadmiral, leta 1807 pa admiral in minister za vojno mornarico. Leta 1812 ga je car Aleksander I. postavil za poveljnika Donavske armade in Črnomorske flote.[2] Leta 1812 je bil okrivljen zato, da je dovolil Napoleonu uiti med Berezinsko bitko. Leta 1813 je bil odpuščen in naslednje leto je odšel v Francijo ter se ni nikoli vrnil v Rusijo.
Sklici
Glej tudi
- Глебов И. Павел I и Чичагов // Исторический Вестник. 1883. — № 1.
- Попов А. Отечественная война // Русская Старина. — 1877. — Т. XX.
- Чичагов Л. М. Павел Васильевич Чичагов // Русская Старина. — 1886. — № 5.
- Лебедько В. Розы и тернии в судьбе министра морских дел России Павла Васильевича Чичагова. // Морской сборник. — 2009. — № 9. — С. 68—72.
- Записки адмирала Павла Васильевича Чичагова первого по времени морского министра с предисловием, примечаниями и заметками Л. М. Чичагова. Редакция альманаха «Российский Архив», 2002. — 800 с.
- Скрицкий Н. В. Два адмирала Чичагова.: Центрполиграф, 2012. — 559 с. — Серия «Россия забытая и неизвестная» — 3000 экз. — ISBN 978-5-227-03207-2
- Записки. Извлечения // Чичагов Л. М. Адмирал Павел Васильевич Чичагов. 1765—1849. // Русская старина, 1883. — Т. 38. — № 6. — С. 487—506.
- Из записок адмирала Чичагова. Дела Турции в 1812 году Arhivirano 2019-10-03 na Wayback Machine. // Русский архив, 1870. — Изд. 2-е. — Predloga:М., 1871. — Стб. 1522—1551.
- Переправа через Березину. (Из Записок адмирала Чичагова) Arhivirano 2019-10-03 na Wayback Machine. / Пер. Н. Ильина // Русский архив, 1869. — Вып. 7. — Стб. 1147—1178.
| Vojaški položaji | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Nikolaj Semjonovič Mordvinov | Vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice 1802–1811 | Naslednik: Ivan Ivanovič Traverse |