Piper Laurie

Piper Laurie se je rodila kot Rosetta Jacobs v Detroitu v Michiganu kot mlajša od dveh hčera trgovca s pohištvom Alfreda Jacobsa in njegove žene Charlotte Sadie (rojene Alperin) Jacobs. Stari starši po očetovi strani so bili judovski priseljenci iz Poljske, stari starši po materini strani pa judovski priseljenci iz Rusije.^[7][8][9]

Leta 2011 je izšla njena avtobiografija Learning Live Out Loud, v kateri je zapisala, da se je rodila v enosobni hiši na ulici Tyler Street v Detroitu, kjer je družina živela.^[10] Alfred Jacobs se je z družino leta 1938 preselil v Los Angeles v Kaliforniji, kjer je obiskovala hebrejsko šolo. Ker je bila sramežljiva, so ji starši nudili tedenske ure govora, kar je sčasoma vodilo do manjših vlog v bližnjih studiih podjetja Universal Studios.^[7]

Mama in babica sta njeno starejšo sestro zaradi astme poslale v sanatorij. Rosetta je šla z njo, da bi ji delala družbo.^[11][12]

Leta 1949 je Rosetta Jacobs podpisala pogodbo z Universal Studios in takrat spremenila svoje ime v Piper Laurie, ki ga je od takrat redno uporabljala. Med igralci, ki jih je spoznala v Universal Studios, so bili James Best, Julie Adams, Tony Curtis in Rock Hudson.^[13] Vloga, ki ji je prinesla preboj, je bila v filmu Louisa, kjer je nastopila z Ronaldom Reaganom, s katerim se je dobivala pred njegovo poroko z Nancy Davis. V svoji avtobiografiji je trdila, da je z njim izgubila nedolžnost.^[14] Sledilo je več drugih vlog v filmih Francis Goes to the Races (1951, z Donaldom O'Connorjem),^[15] Son of Ali Baba (1951, s Tonyjem Curtisom)^[16] in Ain't Misbehavin' (1955, z Roryjem Calhounom).^[17]

Da bi izboljšali njeno podobo, so pri Universal Studios podali izjavo tračarskim kolumnistom, da se Laurieva za zaščito svoje sijoče kože kopa v mleku in uživa cvetne liste.^[18] Ker ji niso ponudili pomembnih filmskih vlog,^[19] se je preselila v New York, da bi študirala igro in si poiskala delo na odru in televiziji. ^[18]Pojavila se je v Twelfth Night v produkciji Hallmark Hall of Fame,^[20] Days of Wine and Roses s Cliffom Robertsonom, ki ga je predstavil Playhouse 90 2. oktobra 1958^[21] (v filmski verziji sta namesto njiju nastopila Jack Lemmon in Lee Remick),^[22] in v Wintersetu, ki ga je Playhouse 90 predstavil leta 1959.^[23]

Nazaj v Hollywood jo je zvabila ponudba za sodelovanje s Paulom Newmanom v filmu The Hustler, ki je bil izdan leta 1961. Tam je igrala Newmanovo dekle Sarah Packard in za svojo igro prejela nominacijo za oskarja za najboljšo igralko.^[18] Po tem filmu kljub temu ni dobila ponudb za pomembnejše filmske vloge, zato sta se z možem preselila v New York. Leta 1964 se je pojavila v dveh medicinskih dramah: kot Alicia Carter v epizodi My Door Is Locked and Bolted serije The Eleventh Hour^[24] in kot Alice Marin v epizodi The Summer House serije Breaking Point. Leta 1965 je igrala v oživitvi broadwayske predstave The Glass Menagerie Tennesseeja Williamsa. Ob njej so igrali Maureen Stapleton, Pat Hingle in George Grizzard.^[25]

Nato ni nastopila v nobenem celovečercu vse do vloge Margaret White v grozljivki Carrie iz leta 1976. Za to vlogo je prejela nominacijo za oskarja za najboljšo igralko v stranski vlogi, kar je skupaj s komercialnim uspehom filma ponovno zagnalo njeno kariero.^[26] Njena soigralka Sissy Spacek je pohvalila njeno igralsko spretnost: »Je izjemna igralka. Nikoli ne naredi tistega, kar od nje pričakuješ – vedno te preseneti s svojim pristopom k prizoru.«^[27]

Leta 1979 je igrala Mary Horton v avstralskem filmu Tim ob Melu Gibsonu.^[28] Po ločitvi leta 1981 se je preselila nazaj v Kalifornijo.^[11] Za upodobitev gospe Norman v filmu Children of a Lesser God leta 1986 je prejela tretjo nominacijo za oskarja.^[29] Istega leta je prejela nagrado emmy za vlogo v televizijskem filmu Promise, kjer je igrala skupaj z Jamesom Garnerjem in Jamesom Woodsom.^[30] Leta 1992 je imela glavno vlogo v nebroadwayski produkciji The Destiny of Me.^[31] Leta 2002 se je vrnila na Broadway za oživitev predstave Paula Osborna Morning's at Seven v Lincoln Centru. Ob njej so igrali Julie Hagerty, Buck Henry, Frances Sternhagen in Estelle Parsons.^[32]

V letih 1990 in 1991 je igrala zvijačno Catherine Martell v televizijski seriji Davida Lyncha Twin Peaks.^[18] Nastopila je tudi v filmu Other People's Money iz leta 1991, kjer je ob njej igral tudi Gregory Peck,^[33] in v prvem ameriškem filmu mojstra grozljivk Daria Argenta Trauma (1993).^[34] Igrala je tudi mamo lika, ki ga je upodobil George Clooney v seriji Urgenca.^[11] Leta 1997 se je pojavila v filmu A Christmas Memory ob Patty Duke,^[35] leto pozneje pa v znanstvenofantastičnem trilerju The Faculty.^[36] Gostovala je tudi v televizijskih serijah Frasier,^[11] Matlock,^[37] State of Grace^[37] in Will & Grace.^[37] Pojavila se je tudi v seriji Pod lupo pravice in leta 2001 v epizodi Care serije Law & Order: Special Victims Unit, kjer je igrala posvojiteljico in rejnico, ki je ubila svojo vnukinjo rejenko in zlorabljala posvojenega sina in vnuke rejence.^[37]

Na velika platna se je vrnila s filmoma Eulogy (2004) in The Dead Girl (2006) ob igralki Toni Collette.^[37] Leta 2010 je igrala mamo Rainna Wilsona v filmu Hesher, leta 2018 pa je imela stransko vlogo babice naslovnega junaka v filmu White Boy Rick.

Piper Laurie je bila poročena s piscem za področje zabave časopisa New York Herald Tribune in filmskim kritikom Wall Street Journala Joejem Morgensternom. Spoznala sta se kmalu po izidu filma The Hustler leta 1961, ko jo je Morgenstern intervjuval med promocijo filma. Kmalu sta začela zvezo in se devet mesecev po intervjuju 21. januarja 1961 poročila. Ker po tem filmu ni dobila pomembnejših vlog, sta se preselila v Woodstock v New Yorku. Leta 1971 sta posvojila hčerko Anne Grace Morgenstern. Leta 1982 sta se ločila, po tem pa se je ona preselila v okolico Hollywooda in nadaljevala z delom na filmu in televiziji.^[18] Pred tem zakonom je hodila tudi z igralcem in poznejšim predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom.^[38]

Leta 1962 je prejela priznanje Harvard's Hasty Pudding Woman of the Year, leta 2000 pa nagrado Spirit of Hope za svoje delo med korejsko vojno. Leta 2014 se je pojavila na Mid-Atlantic Nostalgia Convention v Hunt Valleyju v Marylandu.^[39]

Piper Laurie je bila tudi kiparka, ki je ustvarjala skulpture iz marmorja ter gline in razstavljala svoja dela.^[36]

Smrt

Po krajši bolezni je umrla 14. oktobra 2023 v Los Angelesu v starosti 91 let.^[40][41]

Piper Laurie je bila trikrat nominirana za oskarja za nastope v filmih The Hustler (1961), Carrie (1976) in Children of a Lesser God (1986). Prejela je nagrado emmy za najboljšo igralko v stranski vlogi za nastop v televizijskem filmu Promise iz leta 1986, kjer je nastopila ob Jamesu Garnerju in Jamesu Woodsu.^[36] Leta 1991 je prejela zlati globus za najboljšo igralko v stranski vlogi za serijo Twin Peaks. Ob tem je prejela še več nominacij za emmy, med drugim za vlogo Magde Goebbels v filmu The Bunker (v njem je Hitlerja upodobil Anthony Hopkins) in za vlogo v miniseriji Pesem ptic trnovk.^[42] Prejela je tudi dve nominaciji za vlogo v seriji Twin Peaks,^[36] kjer je bila Catherine Martell, in nominacijo za manjšo gostujočo vlogo v seriji Frasier.^[36]

Film

Televizija