Ruska letalonosilka Admiral Kuznjecov

Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Kuznjecov (rusko Адмира́л Фло́та Сове́тского Сою́за Кузнецо́в, latinizirano: Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Kuznjecov) je letalonosilka (težka letalonosilna križarka po ruski klasifikaciji) razreda Admiral Kuznjecov, ki je poveljniška ladja Ruske vojne mornarice. Zgrajena je bila v Črnomorski ladjedelnici, edinemu proizvajalcu sovjetskih letalonosilk v Nikolajevu in splavljena leta 1985 ter postala popolnoma operativna v Ruski vojni mornarici leta 1995. Je del 43. divizije raketnih ladij v Severomorsku. Izvirno ime ladje je bilo Riga, splavljena je bila kot Leonid Brežnjev, na morsko preizkušanje se je odpravila kot Tbilisi, na koncu pa je bila poimenovana Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Kuznjecov po admiralu flote Sovjetske zveze Nikolaju Gerasimoviču Kuznjecovu.[7]

Admiral Kuznjecov
Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Kuznjecov
Zgodovina
Sovjetska zveza → Rusija
Ime:Admiral Flota Sovetskogo Sojuza Kuznjecov (rusko Адмирал Флота Советского Союза Кузнецов)
Poimenovana po:Nikolaj Gerasimovič Kuznjecov
Naročena:3. marec 1981
Ladjedelnica:
  • Črnomorska ladjedelnica
  • Konstruktor: Nevski konstruktorski biro
Začetek gradnje:1. april 1982[1]
Splavitev:6. december 1985[1]
Dana v uporabo:20. januar 1991[2] (polno operativna 1995)
Modernizirana:2017–sedanjost[3][4]
Domače pristanišče:Severomorsk
Identifikacija:063
Časti in
odlikovanja:
Red Ušakova
Status:V remontu
Značka:
Splošne značilnosti
Razred:Admiral Kuznjecov
Izpodriv:
Dolžina:
  • 305 m skupna[1]
  • 270 m ob vodni črti
Širina:
  • 72 m skupna[1]
  • 35 m ob vodni črti[1]
Gaz:10 m[1]
Pogon:
Hitrost:29 vozlov (54 km/h)[1]
Doseg:8500 navtičnih milj (15.700 km) pri 18 vozlih (33 km/h)[1]
Avtonomna plovba:45 dni[1]
Maksimalna posadka:
  • 1690 (skupno)[1]
  • 626 zračna skupina
  • 3857 sob
Oborožitev:
  • 6 × AK-630 protiletalskih topov (6 × 30 mm, 6000 nabojev/min/top, 24.000 nabojev)
  • 8 × Kortik CIWS (vsak 2 × 30 mm Gatling protiletalskih topov in 32 raket zemlja-zrak 3K87 Kortik)
  • 12 × P-700 Granit protiladijskih raket
  • 24 × 8 celic 3K95 Kinžal raket za zračno obrambo (192 raket; 1 raketa na 3 sekunde)
  • RBU-12000 Udav-1 protipodmorniških raket (60 raket)
Nosilnost letal:

Sprva je bila predana v uporabo Sovjetski vojni mornarici in naj bi postala vodilna ladja razreda Admiral Kuznjecov z dvema ladjama, vendar je bila druga ladja, Varjag, še vedno nedokončana, ko je Sovjetska zveza razpadla leta 1991.[8] Drugo ladjo je kasneje Ukrajina prodala Kitajski, ki jo je dokončala v Daljanu in jo predala v uporabo kot Ljaoning.[9]

Od leta 2017 je Admiral Kuznjecov v remontu v 35. ladjedelnici v Rosljakovem pri Murmansku. Oktobra 2018 ga je poškodoval 70-tonski žerjav s plavajočega suhega doka PD-50, decembra 2019 pa požar, v katerem sta umrla dva delavca. Suhi dok, ki se je potopil zaradi izpada elektrike, medtem ko je bil v njem Admiral Kuznjecov,[10] je bil ključen za remont letalonosilke,[11] ki naj bi se vrnila v vojno mornarico leta 2024.[12]

Leta 2018 je bil nagrajen z redom Ušakova.[13]

Leta 2021 je podpredsednik Združene ladjedelniške korporacije, Vladimir Koroljov, povedal tiskovni agenciji TASS, da naj bi začel morsko preizkušanje sredi leta 2023 in se ponovno pridružil vojni mornarici konec tega leta.[14][15] Leta 2022 je bila vrnitev Admirala Kuznjecova v vojno mornarico prenesena na začetek leta 2024.[16][17]

Načrt

Načrt razreda Admiral Kuznjecov nakazuje drugačno nalogo od letalonosilk Ameriške vojne mornarice. Njegovi graditelji so za razred uporabljali izraz Tjažolij Avianesuščij Krejser (TAVKR) – »težka letalonosilna križarka« – namenjena podpori in obrambi strateških jedrskih podmornic, površinskih ladij in pomorskih raketonosnih letal Ruske vojne mornarice.

Glavni palubni lovec Admirala Kuznjecova je bil sprva večnamenski Suhoj Su-33. Lahko izvaja naloge zračne prevlade, obrambe flote in zračne podpore ter ga je mogoče uporabiti za neposredno ognjeno podporo izkrcanjem, izvidnico in polaganje morskih min.[18] Letalonosilka nosi tudi helikopterje Kamov Ka-27 in Kamov Ka-27S za protipodmorniško bojevanje, iskanje in reševanje in lahki transport.

Po letu 2011 so bili lovci Su-33 nadomeščeni z lovci MiG-29K.[19][20] Obstoječim lovcem Su-33 bi se življenjska doba iztekla do leta 2015, proizvodnja majhne količine novih lovcev pa ni stroškovno učinkovita. MiG-29K je primernejši, saj je Indijska vojna mornarica naročila 45 letal, kar je zmanjšalo proizvodne stroške in stroške razvoja. Za 24 lovcev bi Ruska vojna mornarica plačala okrog 1 mrd USD.[19]

Zgodovina

Med 23. decembrom 1995 in 22. marcem 1996 je Admiral Kuznjecov opravil svojo prvo 90-dnevno odpravo v Sredozemsko morje s 13 Su-33, 2 Su-25 UTG in 11 helikopterji na krovu.[21] Odprava poveljniške ladje Ruske vojne mornarice je bila izvedena za obeležitev 300-letnice ustanovitve Ruske vojne mornarice oktobra 1696. Med odpravo se je Admiral Kuznjecov zasidral v Tartusu, Sirija.[22]

Admiral Kuznjecov v vodah južno od Italije z ameriškim rušilcem Deyo spredaj

Leta 2016 je letalonosilka doživela ognjeni krst v sirski državljanski vojni. 15. oktobra 2016 je Admiral Kuznjecov s težko križarko Pjotr Veliki in rušilcema Severomorsk ter Vice-admiral Kulakov izplul iz Severomorska.[23][24] Zračno krilo je vključevalo 6-8 lovcev Su-33,[25] 4 lovce MiG-29KR/KUBR,[26] mornariške jurišne helikopterje Ka-52, helikopterje za zgodnje opozarjanje Ka-31R in helikopterje za iskanje in reševanje Ka-27PS.[27] 15. novembra 2016 se je Admiral Kuznjecov udeležil obsežne operacije proti položajem Islamske države in Fronte al-Nusra v Siriji s sprožanjem napadov lovcev Su-33. To je bilo prvič, da se je ruska letalonosilka udeležila bojnih operacij.[28] Med operacijami proti islamistom sta bili sicer izgubljeni letali MiG-29K[29][30] in Su-33[31] zaradi tehničnih težav, vendar sta bila pilota uspešno rešena.[32]

Suhoj Su-33 se pripravlja na vzlet z Admirala Kuznjecova v Barentsovem morju

Od leta 2017 je Admiral Kuznjecov v remontu v 35. ladjedelnici v Rosljakovem pri Murmansku, s katerim bo njegova življenjska doba podaljšana za 25 let.[33] 30. oktobra 2018 ga je poškodoval 70-tonski žerjav s plavajočega suhega doka PD-50. Suhi dok, v katerem je bil Admiral Kuznjecov,[34] se je takrat zaradi izpada elektrike potopil. Bil je ključen za remont letalonosilke[35] in je bil nadomeščen s tem, da sta bila dva obstoječa suha doka v Rosljakovem združena in povečana v enega.[36] 12. decembra 2019 je na letalonosilki izbruhnil še velik požar,[37] v katerem sta umrla dva delavca, 14 pa je bilo ranjenih.[38] Novi suhi dok je bil dokončan spomladi 2022 in 20. maja 2022 je Admiral Kuznjecov vstopil vanj.[39][40] 27. julija 2022 je bil suhi dok izpraznjen, nakar so se popravila letalonosilke lahko začela.[41]

15. junija 2022 je predsednik Združene ladjedelniške korporacije Aleksej Rahmanov sporočil, da je bila vrnitev Admirala Kuznjecova v vojno mornarico preložena na začetek leta 2024.[42][43][44]

Glej tudi

Sklici

Zunanje povezave