Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji

Taksonomija sledi referenčnemu delu Atlas of the European dragonflies and damselflies (2015),^[5] slovenska imena pa »Seznamu slovenskih imen kačjih pastirjev«.^[6] Podatki so povzeti po Atlasu kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije,^[4] razen kjer je posebej navedeno.

Za stolpcema z imeni je stolpec s stanjem ogroženosti v Sloveniji, kot ga navaja Rdeči seznam kačjih pastirjev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.^[7] Kategorije ogroženosti po tem seznamu so:

• izumrla vrsta (EX) je bila na območju Slovenije dokazano navzoča v naravnih populacijah in je v preteklosti gotovo izumrla oziroma je bila iztrebljena na celotnem območju Republike Slovenije
• domnevno izumrla vrsta (EX?), katere navzočnost je bila na območju Slovenije znana, že daljši čas pa je kljub iskanju ni več najti in obstaja utemeljeni sum, da je izumrla.
• prizadeta vrsta (E), katere obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost se je zmanjšala na kritično stopnjo oziroma njena številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala.
• ranljiva vrsta (V), za katero je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti prešla v kategorijo E, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost vrste se je v velikem delu areala zmanjšala oziroma se zmanjšuje. Vrsta je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe oziroma poseljuje habitate, ki so na človekove vplive zelo občutljivi.
• redka vrsta (R) je potencialno ogrožena zaradi svoje redkosti na območju Slovenije in lahko v primeru ogrožanja hitro preide v kategorijo E.
• neopredeljena vrsta (I), za katero se domneva, da je ogrožena na območju Slovenije, vendar je na razpolago premalo podatkov za natančno uvrstitev v katero od zgornjih kategorij.

Večina (25) teh vrst je zavarovanih tudi po novejši Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah iz leta 2004, ki je sicer razveljavila prejšnji Pravilnik in njegovo krovno uredbo.^[8] Označene so z zvezdico (*). Sledi stolpec s statusom ogroženosti vrste v globalnem merilu, kot ga določa Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN). Velika večina vrst, prisotnih v Sloveniji, globalno ni ogroženih, sodijo torej v kategorijo najmanj ogroženih vrst (Least concern, LC). Izjema sta obe vrsti studenčarjev (Cordulegaster), ki sta potencialno ogroženi.^[9] V tej kategoriji je tudi brzični škratec (Coenagrion mercuriale), ki pa je bil za Slovenijo napačno zabeležen.

V zadnjem stolpcu je fotografija primerka; kjer je možno, so prikazani samci, pri čemer pa se lahko samica po izgledu bistveno razlikuje. Možne so tudi manjše razlike glede na del območja razširjenosti, kjer je bil osebek fotografiran, in razvojni stadij (na primer pravkar preobražene živali so včasih manj živo obarvane).

Enakokrili kačji pastirji (Zygoptera)

slovensko ime	znanstveno ime	status (SLO)	status (IUCN)	opombe	fotografija
presenetljiva pazverca	Chalcolestes parvidens	I		Vrsti C. parvidens in C. viridis sta zelo podobni, do l. 1997 sta veljali za eno, v slovenskem Atlasu[4] obravnavani skupaj (v Sloveniji sta prisotni obe).
zelena pazverca	Chalcolestes viridis			Glej opombo pri C. parvidens.
grmiščna zverca	Lestes barbarus	V		V slovenskem Atlasu naveden kot barjanska zverca.[4]
obrežna zverca	Lestes dryas	E*
južna zverca	Lestes macrostigma	R*		Vrsta je bila v Sloveniji zabeležena le leta 1995.[10][3]
obvodna zverca	Lestes sponsa
loška zverca	Lestes virens	E*
prisojni zimnik	Sympecma fusca
pasasti bleščavec	Calopteryx splendens
modri bleščavec	Calopteryx virgo
sinji presličar	Platycnemis pennipes
rdeči voščenec	Ceriagrion tenellum	E*
barjanski škratec	Coenagrion hastulatum	E*		Ponovno najden v Sloveniji l. 1999,[11] za tem ni bilo ponovne najdbe v Sloveniji[3].
brzični škratec	Coenagrion mercuriale	EX?*		Naveden v atlasu slovenskih kačjih pastirjev kot domnevno izumrl[4], novejši evropski Atlas pa ga ne navaja več[5]. Ni vključen v vsoto 73 vrst.[2]
koščični škratec	Coenagrion ornatum	V
travniški škratec	Coenagrion puella
suhljati škratec	Coenagrion pulchellum	V		V slovenskem Atlasu naveden kot stanjšani škratec.[4]
povodni škratec	Coenagrion scitulum	V
bleščeči zmotec	Enallagma cyathigerum
prodni paškratec	Erythromma lindenii	V		V slovenskem Atlasu naveden s sinonimom Cercion lindenii.[4]
veliki rdečeokec	Erythromma najas
mali rdečeokec	Erythromma viridulum
modri kresničar	Ischnura elegans
bledi kresničar	Ischnura pumilio
rani plamenec	Pyrrhosoma nymphula

Raznokrili kačji pastirji (Anisoptera)

slovensko ime	znanstveno ime	status (SLO)	status (IUCN)	opombe	fotografija
višnjeva deva	Aeshna affinis	V
šotna deva	Aeshna caerulea	R*		V Sloveniji zabeležena le enkrat.[12]
zelenomodra deva	Aeshna cyanea
rjava deva	Aeshna grandis	V
deviški pastir	Aeshna isoceles	V		V slovenskem Atlasu naveden s sinonimom Anaciaeschna isosceles.[4]
barjanska deva	Aeshna juncea	V
bleda deva	Aeshna mixta
mahovna deva	Aeshna subarctica	R*		Prva najdba v Sloveniji l. 1999.[13]
zelena deva	Aeshna viridis	E*		Prva najdba v Sloveniji l. 1997, vrsta še ni vključena v slovenski Atlas[4].
afriški minljivec	Anax ephippiger			V slovenskem Atlasu naveden s sinonimom Hemianax ephippiger.[4]
veliki spremljevalec	Anax imperator
modroriti spremljevalec	Anax parthenope
zgodnji trstničar	Brachytron pratense	V
rumeni porečnik	Stylurus flavipes	EX?*		Ponovno odkrit leta 2011,[14] v Rdečem seznamu[7] najdba še ni upoštevana. Vrsta je po novi taksonomiji uvrščena v rod Stylurus.[15] V slovenskem Atlasu naveden s sinonimom Gomphus flavipes.[4]
popotni porečnik	Gomphus vulgatissimus	V
velika peščenka	Lindenia tetraphylla	EX*		V Fiesi jo je l. 1961 zabeležil odonatolog Boštjan Kiauta[16], kasneje je ni našel nihče več[3] in velja v Sloveniji za izumrlo[7]. Je vključena v vsoto 73 vrst.[2]
bledi peščenec	Onychogomphus forcipatus
kačji potočnik	Ophiogomphus cecilia	V*
povirni studenčar	Cordulegaster bidentata	V		V slovenskem Atlasu naveden kot mačkov studenčar.[4]
veliki studenčar	Cordulegaster heros	V*		Eden največjih evropskih kačjih pastirjev in na predlog Slovenije ob pridružitvi Evropski uniji uvrščen na Prilogi II in IV Direktive o habitatih. V slovenskem Atlasu naveden kot prodni studenčar.[4]
močvirski lebduh	Cordulia aenea
nosna jezerka	Epitheca bimaculata	V
alpski lesketnik	Somatochlora alpestris	R*		Ne velja več za izumrlo vrsto.[4] Nazadnje v Sloveniji zabeležen l. 1999.[17] [3]
barjanski lesketnik	Somatochlora arctica	R*
pegasti lesketnik	Somatochlora flavomaculata	V		V slovenskem Atlasu naveden kot lisasti lesketnik.[4]
sredozemski lesketnik	Somatochlora meridionalis
kovinski lesketnik	Somatochlora metallica	E*
opoldanski škrlatec	Crocothemis erythraea
mrtvični spreletavec	Leucorrhinia caudalis	E*
barjanski spreletavec	Leucorrhinia dubia	E*
dristavični spreletavec	Leucorrhinia pectoralis	E*
modri ploščec	Libellula depressa
črni ploščec	Libellula fulva	V
lisasti ploščec	Libellula quadrimaculata
temni modrač	Orthetrum albistylum
sinji modrač	Orthetrum brunneum
prodni modrač	Orthetrum cancellatum
mali modrač	Orthetrum coerulescens
temni slaniščar	Selysiothemis nigra			Prvič opažen leta 2012 v Škocjanskem zatoku,[18] v uradnem slovenskem Rdečem seznamu[7] najdba še ni upoštevana.
črni kamenjak	Sympetrum danae	E*
stasiti kamenjak	Sympetrum depressiusculum	E*
rumeni kamenjak	Sympetrum flaveolum	R*
malinovordeči kamenjak	Sympetrum fonscolombii
sredozemski kamenjak	Sympetrum meridionale	R*
pasasti kamenjak	Sympetrum pedemontanum	R*
krvavordeči kamenjak	Sympetrum sanguineum
progasti kamenjak	Sympetrum striolatum
navadni kamenjak	Sympetrum vulgatum
ciklamni telovnikar	Trithemis annulata			Prvič opažen leta 2021 na Vogrskem jezeru,[19] v uradnem slovenskem Rdečem seznamu najdba še ni upoštevana.

Izključene vrste

Še štiri vrste so v slovenskem Atlasu omenjene kot najdbe glede na starejšo literaturo, vendar zanje ni dovolj trdnih dokazov, da so bile res prisotne na Slovenskem, in so izpuščene tudi iz tamkajšnjega seznama:^[4]

• šotni škratec (Coenagrion lunulatum) – ena omemba opažanja iz 1950. let, pri čemer Slovenija leži izven območja razširjenosti vrste, zato je šlo verjetno za napačno določitev
• rumeni peščenec (Onychogomphus uncatus) – eno novejše opažanje, podkrepljeno s fotografijo, po kateri pa osebka ni mogoče zanesljivo ločiti od zelo podobnega bledega peščenca
• prodni studenčar (Cordulegaster boltoni) – stare najdbe iz 1950. let pripadajo kasneje opisani vrsti veliki studenčar
• vresni spreletavec (Leucorrhinia rubicunda) – dvomljiva novejša najdba, ki je ni mogoče zanesljivo pripisati tej vrsti

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: kačji pastirji v Sloveniji.

• Slovensko odonatološko društvo