Srbski križ

Zgodnja uporaba

Križi z ognjili so bili kot emblemi v uporabi že v rimskih časih.^[3] Nekateri zgodovinarji jih povezujejo z labarumom, praporom cesarja Konstantina Velikega.^[3] V 6. stoletju se križ s štirimi polji pojavi na bizantinskih kovancih.^[4] Simbol so prevzeli prvi križarji ob ljudski križarski vojni leta 1096.^[4]

Mihael VIII. Paleolog je simbol prevzel ob obnovitvi cesarstva. Križ je vseboval začetnice (štiri črke β) cesarskega slogana Paleologov, "Kralj kraljev, pomagaj kralju" (starogrško Βασιλεύ Βασιλέων Βασιλεί Βοήθει; Basileu Basileōn, Basilei Boithi).^[4] Uporabljal se je na zastavah in kovancih.^[4] Pojavil se je tudi na divelionu (διβελλιον), glavnemu praporu, ki ga je Pseudo-Kodinos napačno^[5] opisal kot "križ z ognjili" (σταυρον μετα πυρεκβολων),^[6] in upodobil v delu Conosçimiento de todos los reynos (ok. 1350).^[4][7] Aleksander Solovjev je zapisal, da se črke v zahodni heraldiki ne uporabljalo.^[5]

Srbski križ

Najstarejši zgodovinski vir o srbski različici križa je dečanska oljna svetilka (Dečanski polijelej), ki je bila darilo kralju Stefanu Milutinu, ustanovitelju samostana Visoki Dečani. Svetilka se trenutno nahaja v samostanu Prohorja Pčinjskega.^[8] Stojan Novaković je trdil, da se je kot narodni simbol križ začel uporabljati leta 1397, med vladavino Stefana Lazarevića,^[9] medtem ko je srbski zgodovinar Stanoje Stanojević trdil, da se je uveljavil leta 1345, ko je Stefan Dušan postal cesar.^[10] V srednjem veku se je na srbskem ozemlju uporabljala tako grška (z zaprtimi ognjili, β–B) kot srbska (z odprtimi ognjili, C-S) različica tetragramskega križa.^[5]

Zemljevid Gabriela de Vallsece iz leta 1439 za oznako Srbije uporablja tako srbski križ kot orla.

Ilirski grbovniki

V Ilirskih grbovnikih je srbski križ prisoten v Grbovniku Korenić-Neorić (1595), kjer je grb Srbije (Svrbiae) prikazana kot bel križ na rdečem polju s štirimi ognjili. Grb rodbine Mrnjavčević je v zasnovi enak vendar z obratnimi barvami in srbskim orlom v sredi križa. Po Mavru Orbiniju, naj bi ga uporabljala kralj Vukašin Mrnjavčević in knez Lazar Hrebeljanović.^[10] Zatem se križ pojavi še v drugem beograjskem grbovniku (ok. 1600–1620), Fojniškem grbovniku (med 1675 in 1688), Grbovniku Stanislava Rubčiča (ok. 1700), in grbovniku Stemmatographia (1741), poleg teh pa se je pojavil še v mnogih tujih grbovnikih.

17. stoletje do danes

Leta 1691 ustanovljena Karlovaška metropolija je križ uporabljala na pečatu.

Po srbski revoluciji se je križ pojavljal na vseh uradnih grbih Srbije z izjemo grba iz leta 1947, ki je vseboval ognjila vendar brez križa. Jugoslovanska vlada je križ odstranila, da "socialno in politično omeji verske skupnosti in vero v splošnem".^[11] Miloš Obrenović je srbski križ uporabil na vojni zastavi ob oblikovanju prvih enot redne vojske leta 1825.^[12]

Zgodovinska uporaba

Zastave

• 
  Revolucionarna Srbija (1804-1812)
• 
  Kneževina Srbija (1835)
• 
  Kneževina Srbija (1835–1882)
• 
  Srbska Vojvodina (1848–1849)
• 
  Kraljevina Srbija (1882–1918)
• 
  Srbska republika Krajina (1992–1995)
• 
  Vzhodna Slavonija, Baranja in zahodni Srem (1995–1998)
• 
  Republika Srbija (2004–2010)

Grbi in pečati

• 
  Rodbina Mrnjačević
  (c. 1370)
• 
  Srbsko cesarstvo na zemljevidu G. de Vallsece (1439)
• 
  Srbija v Beograjskem grbovniku II
  Belgrade Armorial II
  (c. 1600–1620)
• 
  Srbi v delu Regno degli Slavi Mavra Orbinija (1601)
• 
  Srbija v Fojniškem grbovniku
  (1675–1688)
• 
  Karlovaška Metropolija (1713)
• 
  Karađorđeva Srbija (1805–1813)
• 
  Knez Miloš I.
  (1817–1835)
• 
  Kneževina Srbija
  (1835–1882)
• 
  Srbska Vojvodina
  (1848–1849)
• 
  Vojvodina Srbija in Temišvarska banovina
  (1849–1860)
• 
  Kralj Milan I. (1878–1889)
• 
  Kralj Peter I.
  (1903–1918)
• 
  Rodbina Obrenović (1882–1903)
• 
  Rodbina Karađorđević
  (1903–1918)
• 
  Kraljevina Srbija (1882–1918)
• 
  Kraljevina Jugoslavija (1918–1944)
• 
  Vlada narodne osvoboditve (1941–1944)
• 
  Socialistična republika Srbija (1947–1992) in Republika Srbija (1992–2004)
• 
  Srbska republika Krajina (1992–1995)
• 
  Republika Srpska (1992–2006)
• 
  Vzhodna Slavonija, Baranja in zahodni Srem (1995–1998)
• 
  FR Jugoslavija (1992–2003) in
  Srbija in Črna gora (2003–2006)
• 
  Republika Srbija (2004–2010)
• 
  Republika Srbija (2004–2010)

Trenutna uporaba

Državna uporaba

• 
  Zastava Republika Srbije
• 
  Veliki grb Republike Srbije
• 
  Mali grb Republike Srbije

Regionalna uporaba

• 
  Tradicionalna zastava Vojvodine
• 
  Tradicionalni grb Vojvodine

Krajevna uporaba

• 
  Aranđelovac (Srbija)
• 
  Barajevo (Srbija)
• 
  Kragujevac (Srbija)
• 
  Ljubovija (Srbija)
• 
  Mladenovac (Srbija)
• 
  Rača (Srbija)
• 
  Srpska Crnja (Srbija)
• 
  Surdulica (Srbija)
• 
  Varvarin (Srbija)
• 
  Voždovac (Srbija)
• 
  Vračar (Srbija)
• 
  Zemun (Srbija)
• 
  Zvezdara (Srbija)
• 
  Gradiška
  (Republika Srpska, BiH)
• 
  Istočno Novo Sarajevo
  (Republika Srpska, BiH)
• 
  Kotor Varoš
  (Republika Srpska, BiH)
• 
  Laktaši
  (Republika Srpska, BiH)
• 
  Srbac
  (Republika Srpska, BiH)
• 
  Šipovo
  (Republika Srpska, BiH)
• 
  Višegrad
  (Republika Srpska, BiH)
• 
  Staro Nagoričane
  (Severna Makedonija)

Druge uporabe

Vojska

• 
  Ramenski našitek na službenih uniformah srbske vojske
• 
  Ramenski našitek na vojnih uniformah srbske vojske

Paravojaške organizacije

• 
  Emblem Srbskega prostovoljnega korpusa (Ljotićevci)
  (1941–1945)
• 
  Emblem Srbske prostovoljne garde (Arkanovci) (1990–1996)
• 
  Emblem Srbske garde
  (1991–1992)

Policija

• 
  Emblem Helikoptrske enote policije Srbije
• 
  Emblem Policijskega tehničnega direktorata

Obveščevalne službe

• 
  Emblem Varnostno-informativne agencije
• 
  Emblem Direktorija državne varnosti (1991-2002)

Redi in odlikovanja

• 
  Sretenjski red
• 
  Red za zasluge obrambe in varnosti

Znanost in umetnost

• 
  Članska značka Srbske akademije znanosti in umetnosti

Vera

• 
  Zastava Srbske pravoslavne cerkve
• 
  Srbski križ na kupoli stolnice svetega Save v Beogradu

Šport

• 
  Logotip Olimpijskega komiteja Srbije

Razno

• 
  Srbska osebna izkaznica
• 
  Srbska registrska tablica
• 
  Črnogorska kapa
• 
  Srbski božični kruh Česnica

• Državni simboli Srbije
• Srbski orel

• Atlagić, Marko (1997). »The cross with symbols S as heraldic symbols« (PDF). Baština. 8: 149–158. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. maja 2013.
• Atlagić, Marko (2009). »Određivanje nacionalnih heraldičkih simbola na primjeru Srba i Hrvata« [Étude des symboles nationaux héraldiques à l' exemple des Serbes et des Croates] (PDF). Zbornik radova Filozofskog fakulteta u Prištini. 39: 179–188.
• Atlagić, Marko (2007). »Dečanski polijelej« (PDF). Baština. 22: 245–250.
• Milićević, Milić (1995). Grb Srbije: razvoj kroz istoriju. Službeni glasnik. ISBN 9788675490470.
• Palavestra, Aleksandar (Junij 1998). »O ocilima« (PDF). Glasnik SHD (v srbščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. oktobra 2013.
• Solovjev, Aleksandar Vasiljevič (1958). Istorija srpskog grba. Srpska misao.
• Stanojević, Stanoje (1934). »O srpskom grbu«. Iz naše prošlosti. Belgrade: Geca Kon A. D. str. 85–90.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Srbski križ.

• Борис Субашић (16. marec 2014). »Србија сачувала симболе Византије« (v srbščini). Novosti.