Tripičje
Tri pike oziroma tripičje ( … ) je končno ali nekončno ločilo in se rabijo kot znamenje izpusta, vrinjenega stavka ali spremembe skladenjskega naklona. Kot sopomenka se v SSKJ pojavlja tudi tropičje, ki pa naj bi po zadnjem pravopisu pomenil tri pike, eno nad drugo.
… |
|---|
| Delitelji besed |
presledek |
| Splošna tipografija |
znak & (et, in) & |
| Redkejša tipografija |
trozvezdje (asterizem) ⁂ |
Ločimo enodelno in dvodelno tripičje.
Enodelno tripičje
Stičnost
Skladenjske tri pike so nestično, neskladenjske tri pike pa stično ločilo.[1]:169–177
Skladenjska raba
Enodelno tripičje zaznamuje:[2]:31–32
- nedokončano besedo, misel: Če se ne vrneš, bom …;
- izpuščene dele navedkov: ... kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave;
- premor: Pesem je bila … odlična!;
- spremembo skladenjskega naklona: Zopet si me prevaral … le kako naj ti zaupam.
V okrajšanih povedih ob treh pikah druga končna ločila ali pišemo ali pa jih opuščamo:[3]
Grobovi tulijo …. – Grobovi tulijo …
Neskladenjska raba
Neskladenjsko stično tripičje nakazuje izpust dela besede: O, ta sveta prepr…![3]
Dvodelno tripičje
Dvodelno tripičje je nestično ločilo, ki izraža:[2]:31–32
- vrinjeni stavek: Zbolel je za gripo … zboli vsako jesen …, zato je obiskal zdravnika. ali
- okrajšavo v navedku: V poglavju Gospodarno ravnanje z odpadki /…/ je več protislovij.
Dvodelne tri pike imenujemo tudi oklepajne tri pike.[1]:169-177 Namesto takih treh pik rajši pišemo pomišljaj.[3]