Trojni pakt
Trojni pakt je bil politični sporazum, ki so ga 27. septembra 1940 v Berlinu podpisali predstavniki Tretjega rajha (Adolf Hitler), Kraljevine Italije (zunanji minister Galeazzo Ciano) in Japonskega imperija (veleposlanik Saburo Kurusu).
 Japonska različica v arhivu japonskega zunanjega ministrstva | |
| Vrsta pogodbe | pakt o vojaškem zavezništvu |
|---|---|
| Datum podpisa | 27. september 1940 |
| Lokacija | Berlin, Nemčija |
| Podpisniki |  Tretji rajh  Japonska  Kraljevina Italija.svg){kind=small} Kraljevina Madžarska Kraljevina Romunija.svg){kind=small} Prva slovaška republika Kraljevina Bolgarija Jugoslavija.svg){kind=small} Neodvisna država Hrvaška Tajska Mandžukuo.svg){kind=small} Kitajska |
V pogodbi so se podpisnice zavezale k medsebojni pomoči pri vzpostavljanju »novega reda«, medsebojni obrambi v primeru napada na katero od njih in priznale druga drugi ekskluzivna interesna območja. S podpisom so se dokončno izoblikovale sile osi, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam. Kasneje so k pogodbi in s tem k silam osi pristopile še druge države.
Predaja Kraljevine Italije zaveznikom leta 1943 je pomenila začetek konca trojne pogodbe. Čeprav je bila formalno veljavna do japonske kapitulacije septembra 1945, jo je v praksi končala že nemška kapitulacija maja tistega leta.
Pristop Jugoslavije k paktu 25. marca 1941 je pripeljal do državnega udara dva dni pozneje.[1]
Sklici
Zunanje povezave
- Besedilo pogodbe (angleški prevod)
