Ukrajina
Ukrajina (ukrajinsko Україна, latinizirano: Ukraïna izgovorjava [ʊkrɐˈjinɐ] (
poslušaj), rusko Украина) je država v Vzhodni Evropi. Je druga največja država v Evropi za Rusijo[6] s katero meji na vzhodu in severovzhodu.[a] Na severu meji na Belorusijo; na zahodu na Poljsko, Slovaško in Madžarsko; na jugu na Romunijo in Moldavijo[b]; in ima obalo vzdolž Azovskega in Črnega morja. Zajema okoli 600.000 km2,[c] s približno 40 milijoni prebivalcev.[7][8][d] Glavno in največje mesto države je Kijev. Uradni in državni jezik je ukrajinščina, večina ljudi pa tekoče govori tudi ruščino.[9] Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je Volodimir Zelenski.
Ukrajina Україна | |
|---|---|
| Himna: Ще не вмерла України і слава, і воля (Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja) (»Ukrajinska slava ni izginila, niti njena svoboda«) | |
.svg) Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo) (svetlo zeleno: ozemlja zunaj ukrajinskega nadzora) | |
| Glavno mesto | Kijev |
| Uradni jeziki | ukrajinščina |
| Etnične skupine (2001) | 77,8 % Ukrajincev 17,3 % Rusov 4,9 % drugih[1] |
| Demonim(i) | Ukrajinec, Ukrajinka |
| Vlada | unitarna polpredsedniška republika |
• predsednik: | Volodimir Zelenski |
• predsednik vlade: | Denis Šmigal |
| Ruslan Stefančuk | |
| Zakonodajalec | Vrhovna rada |
| Ustanovitev | |
| 8821 | |
| 11991 | |
| 1649 | |
| 17. marec 1917 | |
• Zahodna ukrajinska ljudska republika | 1. november 1918 |
| 30. december 1922 | |
• Neodvisnost od Sovjetske zveze | 24. avgust 19912 |
| Površina | |
• skupaj | 603.550 km2 (44.) |
• voda (%) | 7 % |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2021[2]3 | 41.588.354 (33.) |
• popis 2001[1] | 48.457.102 |
• gostota | 73,8/km2 (115.) |
| BDP (ocena 2023)3 | |
• skupaj (nominal.) | 173,41 mrd. $ (58.) |
• skupaj (PKM) | 474,77 mrd. $ (49.) |
• na preb. (nominal.) | 5225 $ (114.) |
• na preb. (PKM) | 14.303 $ (104.) |
| Gini (2020) | 25,6[3]3 nizek |
| HDI (2021) | 0,773[4]3 visok · 77. |
| Valuta | grivna (UAH) |
| Časovni pas | UTC +2 (EET) |
• poletni | UTC +3 (EEST) |
| Klicna koda | +380 |
| Internetna domena | .ua |
1 Starodavna država Kijevska Rusija je bila ustanovljena leta 882 na ozemlju današnje Ukrajine. S stališča zgodovinopiscev in ukrajinske vlade je njena državna ureditev zgodnja predhodnica ukrajinskega naroda.[5] 2 Referendum o neodvisnosti je potekal 1. decembra, 26. decembra je bila osamosvojitev uradno razglašena. Ukrajinska ustava je bila sprejeta 28. junija 1996. 3 Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola. | |
Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V srednjem veku je bilo območje središče vzhodnoslovanske kulture pod Kijevsko Rusijo, ki jo je dokončno uničila mongolska invazija v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s Poljsko-litovsko skupnostjo, Avstrijskim cesarstvom, Osmanskim cesarstvom in Ruskim carstvom. Kozaški hetmanat se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti vključilo Rusko cesarstvo. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v Galiciji, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske. Po ruski revoluciji se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena Ukrajinska ljudska republika. Ta kratkotrajna država je bila na silo prestrukturirana v Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko, ki je leta 1922 postala ustanovna članica Sovjetske zveze (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času gladomora umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po paktu Ribbentrop-Molotov od Poljske priključila Zahodno Ukrajino. Ukrajina je bila po Ruski SFSR druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze.
Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina unitarna republika s polpredsedniškim sistemom. Razglasila se je za nevtralno državo[10] in z Rusijo in drugimi državami CIS ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi partnerstvo z Natom. Leta 2013 so izbruhnili množični protesti in demonstracije, znane kot Evromajdan, ki so prerasle v Revolucijo dostojanstva, ki je privedla do ustanovitve nove vlade. Ti dogodki so privedli do ruske priključitve Krima in do vojne v Donbasu proti separatistom, ki jih podpira Rusija, vrhunec pa je bila ruska invazija februarja 2022.
Je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, OVSE, organizacije GUAM, Association Trio in Lublinskega trikotnika.
Zgodovina
Leta 1917 je bila ustanovljena prva ukrajinska nacionalna država Ukrajinska ljudska republika.
Osem let po uvodni invaziji Rusije na ozemlje Ukrajine in po priključitvi Krima je Rusija 24. februarja 2022 začela obsežno vojaško invazijo na samostojno in demokratično Ukrajino ter razglasila samostojnost Donecke oblasti ter Luganske oblasti.
Geografija
S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 največjih držav sveta in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v Aziji).[11]
Večino površja države predstavljajo obširne ravnice Vzhodnoevropskega nižavja, ki prehajajo v stepe in planote. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v Črno morje, največji od njih sta Dneper in Dnester, na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja delta Donave. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le Karpati na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, Goverla z 2061 m nadmorske višine.
Največje mesto je glavno mesto Kijev na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še Harkov, Odesa in Dnipro.
Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,[12] zemeljski plin,[13] kaolinit,[13] les[14] in obilo obdelovalnih površin.[15] Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.[16][17] Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.[18] Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v Černobilu.[19]
Podnebje
Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.[20] Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.[21] Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.[21] Največ padavin je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.[21] Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.[21]
Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.[22] Negativni vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. Svetovna banka je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.[23]
Biotska raznovrstnost
Ukrajina vsebuje šest kopenskih ekoregij: srednjeevropski mešani gozdovi, krimski submediteranski gozdni kompleks, vzhodnoevropska gozdna stepa, panonski mešani gozdovi, karpatski gorski gozdovi iglavcev in pontska stepa.[24] Tam je nekoliko več iglastih kot listnatih gozdov.[25] Najbolj gosto gozdnato območje je Polesje na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.[25] Obstaja 45.000 živalskih vrst,[26] od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v Rdečo knjigo Ukrajine.[27] Mednarodno pomembna mokrišča pokrivajo več kot 7.000 km2.[28][29]
Politika
Ukrajina je republika z polpredsedniškim sistemom z ločeno zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo.[30]
Ustava Ukrajine
Ustava Ukrajine je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta Vrhovna rada.[31] Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).[31] Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je ustavno sodišče Ukrajine. Od leta 1996 dalje se državni praznik Dan ustave praznuje 28. junija.[32][33]
Predsednik, parlament in vlada
Predsednik je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni državni poglavar.[34] Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.[35] Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in kabineta ministrov, ki ga vodi predsednik vlade.[36] Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo Varnostne službe.[37]
Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte krimskega parlamenta, če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. Vrhovno sodišče je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.[38]
Oborožene sile
Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.[39][40] Leta 1992 je Ukrajina podpisala Lizbonski protokol, s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.[39]
Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja okonvencionalnega orožja. Podpisala je Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.[41] Ukrajinska vojska je na predvečer ruske invazije 2022 imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.[42]
Upravna delitev
_-_de_-_colored.svg)
Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko (Avtonomna republika Krim), 24 oblasti in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in Sevastopol. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 rajonov, ti pa na 1469 gromad (občin).
Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«.
| Oblasti | |
|---|---|
| Avtonomna republika | Mesta s posebnim statusom |
Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 pod nadzorom ruskih marionetnih republik. Po invaziji leta 2022 je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja de iure pripadajo Ukrajini.[43][44]
Gospodarstvo
Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.[45] Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi [46] in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za Rusijo.[47] Leta 2021 je ukrajinski BDP na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.[48] Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je MDS pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi invazije Rusije močno skrčilo.[49]
Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300 ₴[50] (okoli 465 €).[51] Približno 1 % Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.[52] Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.[53] Leta 2019 je bilo 5–15 % ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.[54] Leta 2020 je državni dolg Ukrajine znašal približno 50 % njenega nominalnega BDP.[55][56]
V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.[57] Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. [58][59][60] Letala Antonov in tovornjaki KrAZ se izvažajo v številne države. Evropska unija je glavni trgovinski partner države.[57]
Pred rusko-ukrajinsko vojno je bilo število turistov, ki so obiskali Ukrajino, osmo v Evropi po lestvici Svetovne turistične organizacije.[61] Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala Črnega morja priljubljena poletna destinacija; naravni rezervati različnih ekosistemov; cerkve, grajske ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in Kamjanec-Podilski so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.[62]
Sedem čudes Ukrajine in Sedem naravnih čudes Ukrajine sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem na internetu.
Kmetijstvo
Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.[63] Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s koruzo in ječmenom ter 14 odstotkov svetovnega izvoza oljne ogrščice. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.[63]
Transport
Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.[64] Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi Pristanišče Odesa, od koder so redno pluli trajekti v Carigrad, Varno in Haifo. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.[65] Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in Pripetu. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.[66]
Železniški promet v Ukrajini povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija železniških tirov je regija Donbas.[67] Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.[68]
Ukraine International Airlines je glavni in največji letalski prevoznik[69] s sedežem v Kijevu[70] in glavnim vozliščem na kijevskem mednarodnem letališču Borispol. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,[71] Kanado, [72] in Azijo.
Energija
Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.[73] Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.[74] Večina plina in nafte je uvožena, vendar je energetska politika od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.[75]
Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.[76] Največja jedrska elektrarna v Evropi, Jedrska elektrarna Zaporožje, se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.[77] Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.[78]
Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,[79] kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.[80] Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.[81][82]
16. marca 2022 je Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje Moldavije poskusno uspešno sinhronizirana s sinhronim omrežjem celinske Evrope, kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del integriranega elektroenergetskega sistema, ki vključuje tudi Belorusijo.[83][84]
Informacijska tehnologija
Internet v državi je robusten, ker je raznolik.[85] Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo Starlink.[85] Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine[86], leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.[87]
Kultura
Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.[88] Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.[89] Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni arhitekturi, glasbi in umetnosti.
Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.[90] Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli.
Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.[91][92][93][94] Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.[95]
Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine.
Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,[96] ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.[97]
Območja svetovne dediščine
- Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra — 1990, 2005, 2021
- Staro mestno jedro Lvova — 1998, 2008
- Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih - 2011
- Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu - 2013
- Struvejev geodetski lok (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki)
- Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope — 2007, 2011, 2017, 2023
- Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini - 2013
- Zgodovinsko središče Odese - 2023 ogrožen
Glej tudi
Opombe
Sklici
Viri
- Plokhy Sergii (2022). Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine. UMco. COBISS 108555779. ISBN 978-961-7136-31-9.
Zunanje povezave
