Univerza Michigana

Univerza Michigana (angleško University of Michigan, okrajšano U-M, UM, UMich ali U of M) je ameriška javna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Ann Arbor v zvezni državi Michigan. Velja za eno najprodornejših raziskovalnih univerz na svetu,^[8] ki se redno uvršča blizu vrha različnih lestvic visokošolskih ustanov po akademskih dosežkih v ZDA in na svetu,^[9][10][11] poleg tega pa je tudi tretja najpremožnejša javna univerza v državi.^[12] Glavni kampus v Ann Arborju vključuje raziskovalno bolnišnico, predsedniško knjižnico Geralda Forda, infrastrukturo za testiranje plovil in oddajniški center. Poleg tega ima delno samostojni podružnici v mestih Dearborn in Flint, pod univerzo pa spada tudi več muzejev in astronomski observatoriji v Michiganu, Arizoni ter Čilu.^[8]

Univerza Michigana
University of Michigan
latinsko Universitas Michigania
Moto	Artes, Scientia, Veritas
Moto v slovenščini	Umetnost, znanje, resnica (latinsko)
Ustanovljena	26. avgust 1817[1]
Tip	javna univerza
Finančni sklad	9,7 milijarde USD (2016)[2]
Proračun	7,05 milijarde USD
Predsednik	Mark Schlissel
Predstojnik	Martha E. Pollack
Akademsko osebje	6.771[3]
Strokovni sodelavci	18.986[4]
Št. študentov	44.718 (jesen 2016)[5]
Dodiplomskih	28.983[5]
Podiplomskih	15.735[5]
Kraj	Ann Arbor, Michigan, Združene države Amerike 42°16′59″N 83°44′06″W / 42.283°N 83.735°W / 42.283; -83.735
Kampus	3.177 akrov (12,86 km2) Skupaj: 20.965 akrov (84,84 km2), vključuje arboretum[6]
Barve	koruzna in modra          [7]
Atletika	NCAA Division I – Big Ten
Šport	27 moštev
Vzdevek	Wolverines
Članstvo v združenjih	AAU BTAA URA APLU
Spletna stran	www.umich.edu

Univerza je bila ustanovljena leta 1817 kot pripravljalna šola v Detroitu, v Ann Arbor se je preselila 20 let kasneje in kmalu po tistem začela izvajati visokošolske programe. Posebej sta za njen razvoj zaslužna predsednika Henry P. Tappan (1852–1863), ki je tja prenesel nemški model visokega šolstva, in James Burrill Angell (1871–1909). Skozi zgodovino je bila večkrat v ospredju pri uvajanju različnih inovacij, kot ena prvih ameriških univerz je denimo pričela sprejemati ženske in temnopolte študente, v sklopu medicinske fakultete pa je nastala prva univerzitetna bolnišnica v ZDA.^[8]

Na Univerzi Michigana je diplomiral nekdanji ameriški predsednik Gerald Ford, ki je tu študiral ekonomijo in politologijo, bil pa je tudi član univerzitetnega moštva ameriškega nogometa.^[13] Med osebnostmi, povezanimi z univerzo, je tudi več Nobelovih nagrajencev, kot sta Marshall Warren Nirenberg (doktorand, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino) in Donald A. Glaser (profesor, Nobelova nagrada za fiziko).