Vivian Silver
Vivian Silver (hebrejsko ויויאן סילבר), kanadsko-izraelska aktivistka, * 2. februar 1949, Winnipeg, † 7. oktober 2023, Be'eri
| Vivian Silver | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 2. februar 1949 Winnipeg[d] |
| Smrt | 7. oktober 2023[1] (74 let) Be'eri[d] |
Vzrok smrti | Pomor v Be'eri |
| Državljanstvo |  Izrael |
| Poklic | mirovna aktivistka |
| Delodajalec | Negevski institut za strategije miru in razvoj (1998–2014) |
| Organizacija | Ženske si upajo mir |
| Poznan po | aktivizem za mir |
| Otroci | 2 |
Bila je kanadsko-izraelska aktivistka za mir in pravice žensk.[2] Ubili so jo v pomoru v Be'eri med vpadom Hamasa v Izrael 2023.[3]
Zgodnja leta in izobraževanje
Silverjeva se je rodila in odraščala v Winnipegu v Manitobi v Kanadi.[4]
Silverjeva je Izrael prvič obiskala leta 1968, med prvim letnikom kolidža.[5] Študirala je v tujini na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer je študirala psihologijo in angleško književnost.[5] Bila je tudi zelo aktivna v Severnoameriški judovski študentski mreži, kjer je skrbela za judovsko študentsko tiskovno službo.[6] V tej vlogi je začela objavljati članke o izraelsko-palestinskih odnosih.[6] V zadnjem letniku fakultete je v svojem kampusu soustanovila študentsko sionistično zavezništvo in bila tistega leta povabljena na nacionalno konferenco študentskega sionističnega zavezništva v Montrealu.[5]
Leta 1973 je s Šifro Bronzick organizirali prvo nacionalno konferenco Judinj.[6]
Aktivizem
Silverjeva se je leta 1974 priselila v Izrael in se pridružila kibucu Gezer v okviru gibanja Habonim Dror.[6][4][7] V Gezerju je postala tajnica kibuca, ena redkih žensk, ki je to storila;[7] kasneje je postala predsednica skupnosti.[8] Njen zgodnji aktivizem se je osredotočal na pravice žensk in razlike med spoloma v izraelski družbi.[7] V ta namen je leta 1981 ustanovila Oddelek v organizaciji Združenih kibucev za spodbujanje enakosti spolov.[5][7][8] Delala je tudi v knesetu v pododboru za napredek žensk pri delu in gospodarstvu,[7] za sklad Novi Izrael in v usmerjevalnem odboru Šatila.[5]
Leta 1990 se je skupaj z možem in sinovoma preselila v Be'eri, kibuc blizu meje z Gazo.[6][4] V tem času se je bolje seznanila z lokalno beduinsko skupnostjo in prebivalci Gaze. Od leta 1998 je bila izvršna direktorica Inštituta Negev za strategije miru in razvoja (NISPED)[4][9] V kibucu je organizirala programe za pomoč prebivalcem Gaze, kot je usposabljanje za delo, in skrbela za to, da so zidarje iz Gaze v kibucu plačevali pošteno.[4]
Leta 1999 sta Silverjeva in Amal Elsana Alh'jooj ustanovili arabsko-judovski center za enakopravnost, podporo in sodelovanje, podružnico NISPED.[6] Silverjeva je bila pred drugo intifado direktorica centra.[10][11][9] Center je organiziral projekte v Izraelu, Gazi in na Zahodnem bregu.[10][11] Leta 2010 je z Alh'jooj prejeli nagrado Victor J. Goldberga za mir na Bližnjem vzhodu, ki jo enkrat letno podeljuje Inštitut za mednarodno izobraževanje parom arabskih in izraelskih aktivistov, ki si prizadevajo za mir.[7]
Preden so leta 2007 mejo z Gazo zaprli, je Silverjeva sodelovala s prebivalci Gaze v medkulturnih projektih.[6][12] Ena od skupin, ki jih je ustanovila, Ustvarjamo mir, se je osredotočila na spodbujanje poslovnih povezav med palestinskimi in izraelskimi obrtniki.[6]
Silverjeva je bila v preteklosti članica upravnega odbora B'Tselema, organizacije za človekove pravice s sedežem v Jeruzalemu.[9] Sodelovala je tudi pri Zavezništvu za mir na Bližnjem vzhodu in številnih njihovih članicah.[13] Kot del tega dela je pomagala organizirati in voditi izlete po izraelski strani meje med Izraelom in Gazo, kot način, kako približati reve in težave prebivalcev Gaze.[13]
Silverjeva se je uradno upokojila leta 2014.[6] Po upokojitvi in vojni v Gazi leta 2014 je Silverjeva soustanovila medversko osnovno organizacijo Ženske si upajo mir.[10][11] Silverjeva je prav tako začel prostovoljno delati pri projektih Cesta do zdravja in Projekt Rozana, ki sta prevažala paciente iz Gaze na zdravljenje v Jeruzalem.[6][4][12]
4. oktobra 2023 je Silverjeva pomagala organizirati mirovni shod v Jeruzalemu, ki je pritegnil 1500 Izraelk in Palestink.[14]
Izginotje in smrt
7. oktobra 2023 se je Twitterju pojavilo sporočilo, da so Silverjevo med napadi Hamasa ob začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023, ugrabili iz njenega doma v Be'eri.[9][11][15] Njena sestra je povedala, da je Silverjeva, ko je 7. oktobra po telefonu govorila o tem, da zunaj svojega doma sliši napadalce Hamasa.[4] Silverjeva se je s podobnim sporočilom obrnila tudi na prijatelje na WhatsApp.[14] Ko so prispeli izraelski reševalci, so našli njen dom požgan in izropan,[16] vendar nobenega trupla ali znakov boja, tako da so domnevali, da so jo ugrabili.[17] Njeno smrt so dva tedna kasneje na osnovi raziskave pogorišča in sledi v njem potrdili forensiki.[18]
Družina in prijatelji Silverjeve so ustvarili stran na Facebooku »Pogrešamo Vivian Silver«, z namenom, zbrati čim več informacij o tem, kje bi bila[6], Rdeči križ in kanadsko vlado pa so prosili za pomoč pri iskanju in korakih za njeno svobodo.[6]
Silverjevo so jih našli v Be'eriju in identificirali pet tednov po napadu, njeno smrt pa potrdili 13. novembra 2023.[17][19]
Po objavi njene smrti so se ji poklonili B'Tselem, Judovska federacija Winnipega in Ženske si upajo mir.[20][21] Nekrolog Silverjevi so objavili tudi kanadski politik in odvetnik za človekove pravice Irwin Cotler, kanadska zunanja ministrica Mélanie Joly, kanadska veleposlanica v Izraelu Lisa Stadelbauer in izraelska političarka Tzipi Livni.[21][22] 14. novembra je kanadski premier Justin Trudeau prav tako v javnosti omenil njeno smrt in dejal, da jo bodo "močno pogrešali".[23]
Silverjevo so 16. novembra pokopali v kibucu Gezer, kjer je živela od leta 1974 do 1990.[8][24] Njenega pogreba se je udeležilo približno 1500 ljudi.[8][24][25]
Priznanje
Leta 2011 je Haaretz imenoval Silverjevo za eno izmed "10 najvplivnejših angleških priseljencev" v Izraelu.[26]
Osebno
Silverjeva je bila Judinja.[15] Imela je dva sinova in štiri vnuke.[6][4][5]