Vojne ladje

Prve vojne ladje

Prvi dokazi o ladjah, uporabljenih za bojevanje, segajo v antični Egipt, kjer so se uporabljale na severnem delu reke Nil za obrambo pred prebivalci Sredozemlja. Galeje, ki so najverjetneje izvirale s Krete, so prevzeli in razširili Feničani. V času Mezopotamije, antične Perzije, Fenicije, antične Grčije in antičnega Rima, so bile vojne ladje vselej galeje (bireme, triere ali kvinkvereme): dolge in ozke ladje na vesla, namenjene zaletavanju in potapljanju sovražnikovih ladij ali napadanju in poznejšemu vkrcanju z nadaljnjimi ladjami.

Razvoj katapultov v 4. stoletju pred našim štetjem in poznejše izboljšave te tehnologije so omogočile prve ladje, oborožene z oblegovalnimi napravami helenskega obdobja. V pozni antiki je bilo obleganje opuščeno in v bojih z drugimi ladjami je bila v srednjem veku uporabljena taktika galej.

• 
  Asirska vojna ladja, birema, okrog 700 pred našim štetjem
• 
  Trirema, vojna ladja, v uporabi v času antičnega Rima in Grčije

Doba jadranja

V 14. stoletju je prišlo do razvoja pomorske artilerije, vendar topovi nisi postali pogosti na morju dokler jih ni bilo mogoče cevi napolniti dovolj hitro, da so bili ponovno uporabljeni v bitki. Za nošenje velikega števila topov so bile potrebne tako velike ladje, da je bil veslanje opuščeno in uveljavile so se jadrnice. Britanske fregate man-of-war so se pojavile v 16. stoletju.

Do sredine 17. stoletja so vojne ladje v baterijah nosile vse več topov in razvila se je taktika, po kateri je vsaka ladja lahko streljala iz svoje baterije v bojni liniji. Vrsta ladje man-of-war se je zdaj spremenila v linijsko ladjo. V 18. stoletju so fregate in slupi, premajhni da bi stali v bojni liniji, začeli uporabljati v spremljavi trgovskih konvojev, izvidnici za sovražnikovimi ladjami in obleganjem sovražnikove obale.^[2]

• 
  Diagrama vojnih ladij prvega in tretjega razreda, Anglija, 1728
• 
  Model korvete na jadra v Trianonski zbirki modelov
• 
  Ameriška fregata na jadra  Constitution
• 
  Ameriški slup USS Constellation leta 2012
• 
  Desna stran britanske linijske ladje  HMS Victory

Jeklo, para in topovski ogenj

V 19. stoletju se je na področjih pomorskega pogona, oborožitve in gradnje vojnih ladij zgodila revolucija. V drugi četrtini 19. stol. so bili vpeljani mornariški parni stroji, sprva kot pomožni pogon. Krimska vojna je dala razvoju topov dodaten zagon. Vpeljava eksplozivnih granat je kmalu vodila v vpeljavo železnega in kasneje jeklenega mornariškega oklepa za boke in palube večjih vojnih ladij. Prve železne oklepnice, francoska Gloire in britanski Warrior, so pokazale, da so lesene vojne ladje zastarele. Kovina je kmalu v celoti zamenjala les kot glavni material za gradnjo vojnih ladij.

V 50. letih 19. stol. so bojne ladje na parni pogon začele nadomeščati bojne ladje na jadra, fregate na jadra pa so zamenjale križarke na parni pogon. Spremenila se je tudi oborožitev vojnih ladij, saj je izum barbet in stolpov omogočal, da so bili topovi usmerjeni neodvisno od smeri plovbe ladje in so omogočili, da je ladja nosila manjše število večjih topov.

V 19. stol. je prišlo tudi do izuma torpeda in torpedne cevi. Majhni in hitri torpedni čolni so ponujali alternativo gradnji dragih flot bojnih ladij.

• 
  Francoska linjska ladja Napoléon, prva bojna ladja na parni pogon.
• 
  HMS Warrior, prva oklepnica kraljeve vojne mornarice
• 
  Casemate oklepenica USS Cairo ' na sodobni fotografiji.
• 
  HMS Prince Albert, pionirska ladja s stolpi, ki jo je zgradil pomorski inženir Cowper Phipps Coles.
• 
  HMS Devastation je bila prva oklepnica, ki ni uporabljala jader in se je v celoti zanašala na svoje parne stroje.

• Letalonosilka - večja vojna ladja, namenjena kot plavajoče letališče

  Superletalonosilke - letalonosilka z izrednimi nosilnimi in drugimi lastnostmi

  Konvencionalne letalonosilke - letalonosilka, ki sprejme okoli 50 letal

  Letalonosilke V/STOL - letalonosilka, ki je namenjena za letala V/STOL in/ali helikopterje

  Lahka letalonosilka - letalonosilka, ki sprejme okoli 20 letal

• Bojna ladja - večja vojna ladja, opremljena z več težkimi topovi
• Križarka - večja vojna ladja, ki je primarno namenjena za napade na sovražnikove ladje
• Bojna križarka - po velikosti in oborožitvi je primerljiva z bojno ladjo, vendar ima tanjši oklep ter hitrost križarke

  Raketna križarka - križarka, ki ima za osnovno oborožitev raketno orožje

• Rušilec - večja vojna ladja, ki je namenjena za obrambo drugih vojnih ladij

  Raketni rušilec - rušilec, ki ima za osnovno oborožitev raketno orožje

• Fregata - srednja vojna ladja, ki je namenjena za obrambo drugih vojnih in trgovskih ladij ter za protipodmorniško bojevanje
• Korveta - majhno, lahko oboroženo, toda hitro vojno plovilo
• Topnjača

  Raketna topnjača - topnjača, ki ima za osnovno oborožitev raketno orožje

• Amfibijskodesantna ladja - ladja, ki je namenjena prevoz in izkrcanju vojakov
• Hitra patruljna ladja - vojno plovilo, namenjeno patruliranju in delovanju v priobalnem pasu, rekah oz. jezerih
• Hitri jurišni čoln - lahko vojno plovilo, ki je namenjeno delovanju v priobalnem pasu, rekah oz. jezerih
• Polagalec min - plovilo, ki polaga mine
• Minolovec - plovilo, ki uničuje/iz vode dviga mine
• Minoiskalec - plovilo ki išče mine
• Monitor - večje vojno plovilo, namenjeno patruliranju in delovanju v priobalnem pasu, rekah oz. jezerih

• seznam vojnih ladij prve svetovne vojne
• seznam vojnih ladij druge svetovne vojne

• vojna mornarica