Wikipedija:Seznam pravil

Pravila Wikipedije
Vsebinski standardi

Nepristranskost
Preverljivost
Kaj Wikipedija ni
Brez izvirnega raziskovanja
Biografije živečih oseb

Sodelovanje z drugimi

Vljudnost
Brez osebnih napadov
Odpravljanje nesoglasij

Seznam pravil Wikipedije na kratko povzema vsa pravila, ki so v uporabi in za katere obstaja trenutno soglasje urejevalcev Wikipedije. Po njih naj se ravnajo vsi uporabniki.

Mnoga od teh pravil še niso prevedena v slovenščino in se začasno ravnamo po angleški Wikipediji:

Splošen opis pravil, njihovega pomena, oblikovanja in namena najdete na strani Wikipedija:Pravila in smernice. Do vseh pravil, a brez opisov, lahko dostopate tudi prek Kategorija:Uradna pravila Wikipedije.

Vsako trenutno veljavno pravilo spada v eno izmed naslednjih petih kategorij:

  • Pravila vedenja: standardi vedenja v Wikipediji, da bo ta prijetna izkušnja za vsakogar.
  • Vsebina: kaj spada v Wikipedijo ter standardi kakovosti in poimenovanja.
  • Uveljavljanje pravil: kaj lahko uporabniki storijo za uveljavitev pravil.
  • Brisanje: pravila za brisanje neželene vsebine.
  • Pravo in avtorske pravice: stroga pravila o tem, kaj se lahko v projektu uporabi, ter ukrepi ob kršitvah.

Pravila

Pravila vedenja

Boti
Programi, ki samodejno posodabljajo strani, so dobrodošli, če njihovi lastniki zanje navedejo ustrezen opis, si pridobijo soglasje skupnosti in poskrbijo, da ne pobezljajo ali čezmerno obremenijo strežnikov.
Vljudnost
Nevljudnost, nesramnost in grobost ljudi razburijo in jim preprečijo, da bi koristno prispevali k Wikipediji. Poskusite uprabnike odvrniti od nevljudnosti in pazite, da ne boste koga užalili. Če je potrebno, je na razpolago posredništvo.
Pravila urejanja
Izboljšujte strani, kjer koli morete, in se ne obremenjujte s popolnostjo. Če je le mogoče, pa se poskusite izogniti odstranjevanju podatkov.
Nadlegovanje
Ne poskušajte drugim uporabnikom preprečiti urejanja z grožnjami, kritiziranjem dobronamernih urejanj, ponavljajočimi se osebnimi napadi ali objavo osebnih podatkov.
Brez pravnih groženj
Namesto pravnih groženj rajši uporabite metode reševanja sporov. Na pritožbe glede blatenja ali kršitve avtorskih pravic se bomo hitro odzvali. Če boste ukrepali po sodni poti, vas prosimo, da se do zaključka vzdržite urejanja Wikipedije.
Brez osebnih napadov
Osebni napadi v Wikipediji niso dovoljeni nikjer in na noben način. Komentirajte vsebino, ne uporabnike. Osebni napadi škodujejo skupnosti in odvračajo uporabnike.
Lastništvo člankov
Privolili ste, da lahko drugi vaše delo spreminjajo. Torej jim to tudi pustite.
Nogavičarstvo
Ne uporabljajte več računov, da bi ustvarili vtis večje podpore čemu, zavajali druge ali se izognili blokadi; tudi ne prosite prijateljev, naj se registrirajo, da bi vas podprli.
Pravilo treh vračanj
Nobene posamezne strani v celoti ali delno ne vrnite več kot trikrat v 24 urah. Sicer vam smejo administratorji urejanje preprečiti.
Uporabniško ime
Izberite si nevtralno ime, s katerim boste zadovoljni. Večinoma lahko svoje ime spremenite, če tako želite, ne morete pa ga izbrisati.
Vandalizem
Vandalizem je kakršen koli pripis, odstranitev ali sprememba vsebine z namenom okrnitve eciklopedije. Odstranite ga.

Vsebina

Odmevnost
Neki subjekt, tj. obravnavana zadeva ali oseba je za vnos v Wikipedijo odmevna takrat, kadar je predstavljena v zanesljivih in neodvisnih virih, in ni nekaj, kar bi bilo mogoče predvideti (torej da bo subjekt postal odmeven zaradi prihodnjega dogodka, npr. nagrade).
Pravila uporabe slik
Nalaganju avtorsko zavarovanih slik se na splošno izogibajte. Na opisnih straneh slike na kratko opišite in natančno navedite njihov vir ter podatke o avtorskih pravicah. Prizadevajte si za čim večjo uporabnost slik.
Dogovori o poimenovanju
Na splošno je pri poimenovanju člankov treba dati prednost naslovom, pod katerimi bi jih iskala večina govorcev slovenščine, se v razumnih mejah izogibati dvoumnosti, hkrati pa si prizadevati, da bo tudi ustvarjanje povezav na članke čim preprostejše.
Nepristransko stališče
Članki, predloge, kategorije in portali, ki so namenjeni bralcem, naj bodo nepristranski.
Brez izvirnega raziskovanja
Članki ne smejo vsebovati nobenih neobjavljenih teorij, podatkov, trditev, konceptov, argumentov ali idej; tudi ne novih interpretacij, analiz ali sintez objavljenih podatkov ter trditev, konceptov, argumentov ali idej, ki bi - z besedami soustanovitelja Wikipedije Jimba Walesa - pomenile »nov oris ali zgodovinsko tolmačenje«.
Preverljivost
Točnosti trditev ne moremo preveriti, lahko pa preverimo, ali jih podpira katera ugledna publikacija. Zato morajo članki, če je le mogoče, navajati vire. V vsakršno gradivo, ki ni podprto z viri, se lahko podvomi in posledično odstrani.
Kaj Wikipedija ni
Wikipedija je na prvem mestu in predvsem spletna enciklopedija; njeno skupnost je le sredstvo za dosego tega cilja. Prosimo, ne obravnavajte Wikipedije kot nekaj, kar ni, in je ne uporabljajte v druge namene.
Wikipedija ni slovar
Članek se mora začeti z dobro definicijo ali jasnim opisom obravnavanega predmeta. Članki, ki so le slovarska gesla, spadajo v Wikislovar.

Brisanje

Pravila za brisanje kategorij
Brisanje kategorij poteka po bolj ali manj enakem postopku kot brisanje člankov. Kategorije, ki ne ustrezajo dogovorom o poimenovanju, se sme »hitro preimenovati«.
Merila za hitri izbris
Članki, slike, kategorije in drugo se sme »hitro izbrisati«, če brez dvoma spadajo v določene kategorije, kjer gre predvsem za strani brez vsebine in strani, ki povzročajo prepir. Vse drugo je potrebno predlagati za izbris.
Pravila brisanja
Članke lahko brišejo le administratorji, pri čemer se v glavnem držijo postopkov za dosego soglasja. Pri večini morebiti spornih člankov se držimo tristopenjskega postopka in čakalne dobe enega tedna.
Pravila obnove
Vsak administrator ima na razpolago orodja za obnovo izbrisanih strani. Kadar je obnova sporna ali jo želi kdo, ki ni administrator, se o tem pogovarjamo na strani za Ponoven pregled izbrisa. Slik zaradi tehničnih razlogov ni mogoče obnoviti.

Uveljavljanje pravil

Arbitražni komite
Arbitražni komite sprejema zavezujoče odločitve glede sporov v Wikipediji. Je zadnje zatočišče, kamor se obrnemo, kadar odpove vse ostalo.
Pravila arbitraže
Pravila, po katerih arbitri razsojajo.
Pravila izobčenja
Izredno moteče uporabnike se lahko iz Wikipedije izobči. Prosimo, upoštevajte ta izobčenja, ne udrihajte po izobčencih in jim ne pomagajte. Glede izobčenja se lahko pritožite Jimbu Walesu.
Pravila blokiranja
Motečim uporabnikom se lahko urejanje za krajši ali daljši čas prepreči.
Soglasje se lahko spremeni
Spremeni se lahko vse odločitve, z rezultati glasovanj vred.
Nobenih odprtih posredniških strežnikov
Prepovedano je urejanje z vseh javnih posredniških strežnikov, ki jih lahko za skritje svojega IP-naslova uporabi kdor koli. Te bomo ob odkritju trajno blokirali.
Pravila zaščite
Ob napadih vandalov in hudih sporih se lahko strani zaščiti. Zaščitene strani morejo urejati administratorji, vendar jih naj v splošnem ne bi.
Reševanje sporov
Prvi korak pri reševanju sporov je, da se poskusimo pogovoriti s tistimi, ki se z nami ne strinjajo. Kadar to odpove, so na razpolago bolj strukturirane oblike pogovora.
Pravila delne zaščite
Strani, ki so pogosto tarča vandalov, se sme delno zaščititi. S tem preprečimo njihovo urejanje neregistriranim in čisto novim uporabnikom.

Pravo in avtorske pravice

Avtorske pravice
Dodajanje gradiva, ki krši avtorske pravice, je prepovedano. Natančna določila avtorskih pravic in »poštene uporabe« so razmeroma zapletena.
Kršitve avtorskih pravic
V Wikipediji kršitev avtorskih pravic ne toleriramo in si dejavno prizadevamo, da bi jih našli in odstranili.
Merila poštene uporabe
Okoliščine, ko se sme sliko označiti kot »pošteno uporabljeno«, so precej omejene. Treba je natančno označiti, čemu slika služi, in jo uporabiti le v tem okviru.
Obrekovanje
Pravilo je, da se obrekljive redakcije iz zgodovine strani Wikipedije odstrani. Če menite, da ste bili obrekovani, to sporočite pod lipo.
Uporaba gradiva Wikipedije
Gradivo Wikipedije se sme prosto uporabljati pod pogoji GFDL, kar pomeni, da morate navesti avtorje, omogočiti prost dostop do njega ter pod GFDL objaviti tudi vsa izpeljana dela.
Besedilo dovoljenja za rabo proste dokumentacije GNU
Pod tem dovoljenjem so objavljeni vsi prispevki v Wikipedijo. Pod GFDL morajo biti objavljena tudi kakršna koli izpeljana dela.

Glej tudi