Zgodba iz Philadelphije

Zgodba iz Philadelphije (angleško The Philadelphia Story) je ameriški romantično komični film^[2][3] iz leta 1940, ki ga je režiral George Cukor, v glavnih vlogah pa nastopajo Cary Grant, Katharine Hepburn, James Stewart in Ruth Hussey. Temelji na Broadwayski igri The Philadelphia Story Philipa Barryja iz leta 1939.^[4] Zgodba prikazuje socialno povzpetnico, katere poročne načrte zaplete sočasni prihod njenega nekdanjega moža in tabloidnega novinarja. Lik socialne povzpetnice (Hepburn) je navdihnila zgodba Helen Hope Montgomery Scott (1904–1995).^[5] Scenarij sta napisala Donald Ogden Stewart in Waldo Salt, ki ni bil naveden, ter velja za najboljši primer komedije ponovne poroke. Žanr je bil priljubljen v 1930-tih in 1940-tih ter vključuje ločitev para, spogledovanje z drugimi in nato ponovno poroko. Glavni razlog za to je bil pravilnik o snemanju filmov, ki je prepovedoval prikazovanje nezakonskih zvez.

Zgodba iz Philadelphije
filmski plakat
Režija	George Cukor
Produkcija	Joseph L. Mankiewicz
Scenarij	Donald Ogden Stewart Waldo Salt (nenav.)
Temelji na	The Philadelphia Story avtor Philip Barry
Vloge	Cary Grant Katharine Hepburn James Stewart Ruth Hussey
Glasba	Franz Waxman
Fotografija	Joseph Ruttenberg
Montaža	Frank Sullivan
Distribucija	Metro-Goldwyn-Mayer
Datum izida	26. december 1940
Dolžina	112 minut
Država	ZDA
Jezik	angleščina
Proračun	914.000 USD[1]
Dohodek bruto	3,3 milijona USD[1]

Film je bil premierno prikazan 26. decembra 1940 in je postal Hepburnina prva uspešnica po več finančno neuspešnih filmih.^[6] Hepburnova je tudi pridobila pravice za snemanje filma po igri, v kateri je prav tako igrala, s pomočjo Howarda Hughesa^[7], da bi si omogočila povratek na filmska platna.^[8] Na 13. podelitvi je bil nominiran za oskarja v šestih kategorijah, tudi za najboljši film, osvojil pa je nagradi za najboljšega igralca (Stewart) in prirejeni scenarij. Leta 1998 ga je Ameriški filmski inštitut uvrstil na 51. mesto lestvice stotih najboljših ameriških filmov.^[9] Leta 1995 ga je ameriška Kongresna knjižnica izbrala za ohranitev v okviru Narodnega filmskega registra zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.