Črnogorščina

Črnogorski jezik (crnogorski jezik) je ime ijekavsko-štokavske variante osrednjega južnoslovanskega jezika znanega kot srbohrvaščina, ki se govori v Črni gori.^[3]

Črnogorščina
Crnogorski, Црногорски
Izgovarjava	tsr̩nǒɡorskiː
Materni jezik	Črna gora[1]
Št. maternih govorcev	22 % prebivalcev Črne gore, okoli 144.838 govorcev (2003)[1]
Jezikovna družina	indoevropski baltsko-slovanski slovanski južnoslovanski zahodni južnoslovanski srbohrvaščina štokavščina Črnogorščina
Uradni status
Uradni jezik	Črna gora
Regulator	Savjet za standardizaciju crnogorskog jezika
Jezikovne oznake
ISO 639-2	cnr
ISO 639-3	cnr [2]
Glottolog	Ni
Linguasphere	del 53-AAA-g
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Po ustavi iz leta 1992 je uradni jezik Črne gore opredeljen kot srbski jezik ijekavske standardne različice, po osamosvojitvi Črne gore leta 2006 pa potekajo polemike o uveljavitvi črnogorščine kot samostojnega jezika. Po ustavi, ki je bila sprejeta 19. oktobra 2007, je uradni jezik v Črni gori črnogorščina.^[4]

Mnogo Srbov in Črnogorcev nasprotuje črnogorščini, češ da med srbščino in črnogorščino ni veliko razlik, torej da črnogorski jezik ne obstaja, temveč le črnogorsko narečje.

Govorno območje hrvaščine, srbščine, bosanščine in črnogorščine (nekdaj srbohrvaščine) ni le jezikovni kontinuum, temveč gre za jezike (ali narečja!), ki imajo skoraj enako slovnico; govori pa so medsebojno razumljivi.

Tu je na mestu aforizem:

Pogoj za jezik je v tem primeru izpolnjen.