Andrea del Verrocchio

Andrea je bil sin Michela di Cione, proizvajavca keramičnih ploščic in pozneje carinika. Bil je peti od osmih otrok in je moral zelo zgodaj pomagati staršem pri preživljanju družine. Edina šola, ki jo je obiskoval, je bila zlatarska delavnica mojstra Verrocchija, od katerega je pozneje prevzel priimek. Vendar je bil Andrea predvsem sam svoj učitelj in ker ni imel stikov z bogatejšimi sloji Firenc, tudi sam svoj gospodar, dokler ga niso leta 1466 prevzeli v pokroviteljstvo Medičejci. S tem je mladi umetnik znatno izboljšal svoje ekonomsko stanje in prestiž. Leta 1472 je vstopil v Ceh svetega Luke kot slikar in rezbar. V njegovi delavnici so se učili razni veliki umetniki, na primer Leonardo, Botticelli, Perugino, Ghirlandaio in drugi, saj je bila znana po tem, da se je ukvarjala z vsemi umetnostmi, od slikarstva in kiparstva do rezbarstva, zlatarstva, lončarstva in miniaturne poslikave.

Ker se ni nikoli poročil, je bil Andrea del Verrocchio osumljen homoseksualnosti in celo anonimno prijavljen oblastem zaradi sodomije, vendar so se obtožbe izkazale za golo obrekovanje. ^[9]

Beneška republika je leta 1479 naročila umetniku monumentalni kip svojega generala Bartolomea Colleonija, za izdelavo katerega se je Andrea preselil v Benetke. Tu je tudi umrl leta 1488 še pred dokončno izdelavo kipa.

Delavnica, ki jo je vodil Andrea del Verrocchio, je postala znana prav zaradi svoje raznovrstnosti, ki je ponazarjala umetnikovo sposobnost v raznih umetniških panogah. Mladi Andrea se je izučil obrti pri očetu keramiku in v zlatarski delavnici, a se njegova dela iz te dobe niso ohranila. Prva znana dela so kiparski izdelki, predvsem Nevernost svetega Tomaža, v kateri moderni kritiki vidijo že začetke baroka.^[10]

V slikarstvu se je Andrea zgledoval po Filippu Lippiju, s katerim je sodeloval pri opremi katedrale v Pratu. Ohranilo se je samo eno avtografirano delo, to je madona v katedrali v mestu Pistoia. Ostala dela, ki se mu pripisujejo z večjo ali manjšo gotovostjo, so Kristusov krst in več Madon z Detetom. Pri ustvarjanju njegovih slik so sodelovali tudi učenci njegove delavnice. Tako je v Kristusovem krstu opazen poseg Leonarda, najbolj nadarjenega med njegovimi učenci. Po legendi naj bi se Andrea del Verrocchio prepričal, da ne bo nikoli dosegel Leonardove popolnosti, in je zato opustil slikanje in se posvetil kiparstvu. Izdelal je več manjših kipov v bakru in marmorju; njegovo največje delo je spomenik Bartolomeu Colleoniju v Benetkah. ^[11]

• 
  Marija z Detetom, tempera na lesu, 75,5 x 54,8 cm (1466–1470)
• 
  Nejevera svetega Tomaža, bron, 241 cm Kristus in 203 cm Tomaž (1466–1483)
• 
  Grobnica Medičejcev, marmor, porfir, bron, peščenjak, 358 × 601 cm (1469–1472) (detajl)
• 
  Putto z delfinom, bron, 67 cm (1470)
• 
  Devica časti Jezuščka (Madona Ruskin), 106,7 x 76,3 cm (1470)
• 
  David, bron, 126 cm (1472–1475)
• 
  Spomenik Forteguerri, dokončan po umetnikovi smrti
• 
  Spomenik Forteguerri v stolnici svetega Zenona (Pistoia), marmor (1474) (detajl)
• 
  Angel na spomeniku Forteguerri, terakota, 36,5 x 32,8 cm
• 
  Kristusov krst, sodelovanje z Leonardom, olje in tempera, 177 x 151 cm (1475–1478)
• 
  Oltar svetega Janeza, srebro in emajl na lesu, 31,5 x 42 cm (1477–1480)
• 
  Spomenik Colleoniju, bron, 395 cm (1479–1483)
• 
  Konjeniški kip Colleonija, bron, 395 cm (1479–1488) (detajl)