Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء [ma'arakat Balâṭ ash-Shuhadâ])[15][16] je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732[17] frankovska in burgundska vojska[18][19] pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
| Bitka pri Toursu | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del the islamskih pohodov v Galijo | |||||||
 Charles de Steuben: Bitka pri Poitiersu, ki prikazuje zmagoslavnega Karla Martela (na konju) in Abdul Rahmana Al Gafikija (desno) | |||||||
| |||||||
| Udeleženci | |||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||
| Abdul Rahman Al Gafiki † | ||||||
| Moč | |||||||
| po nekaterih ocenah 15.000-20.000, po drugih 30.000-80.000[13] | 20.000–25.000, v drugih virih do 80.000, pogosto 50.000[13] Arabski viri: približno 50.000 (na začetku pohoda) | ||||||
| Žrtve in izgube | |||||||
| 1.500 (ocena, ker podatki v virih niso jasni) | 12.000 (ocena, ker podatki v virih niso jasni)[14] | ||||||
V bitki so prepričljivo zmagali Franki. Abdul Rahman Al Gafiki je v bitki padel, Karel Martel pa je razširil svojo oblast proti jugu. Podrobnosti bitke, vključno z natančno lokacijo in številom udeležencev, se iz ohranjenih virov ne da določiti. Zanimivo je, da so Franki zmagali, kljub temu da niso imeli konjenice.[20]
Letopisci iz 9. stoletja so zmago razlagali z božjo sodbo in dali Karlu vzdevek Martellus – Kladivo. Kasnejši krščanski letopisci in zgodovinarji do 20. stoletja so Martela poveličevali kot branilca krščanstva, bitko samo pa so imeli za prelomnico v vojni proti islamu oziroma bitko, ki je ohranila krščanstvo kot verstvo Evrope.[21][22]
O tem, ali je bitka pripomogla k postavljanju temeljev Karolinškega imperija in frankovski dominaciji v Evropi naslednjih nekaj stoletij, so mnenja deljena. Večina zgodovinarjev se strinja, da so bili Franki dominantni že pred tem in da je bitka njihovo moč samo potrdila.[23]
Sklici
Viri
- Abdur Rahman Ali El-Hajji. The Andalusian History, from the Islamic conquest till the fall of Granada 92–897 A.H. (711–1492 C.E.), 2. izdaja. Dar Al-Qalam, Damask in Bejrut.
- Abd Al-Fattah Muqallid Al-Ghunaymi. Balat Al-Shuhada battle, in Islamic and European history, 1. izdaja. Alam Alkotob, Kairo, Egipt. ISBN 977-232-081-9.
- Mohammed Abdullah Annan. The state of Islam in Al Andalus, 4. izdaja. Khanji library, Kairo.
- Shawqi Abu Khalil. Balat Al-Shuhada, led by Abd Ar-Rahman Al-Ghafiqi, 3. izdaja. Dar Al-Fekr, Damask, Sirija in Dar Al-Fekr Al-Mo-aser, Bejrut, Libanon. ISBN 1-57547-503-0.
- Hussain Mones. Dawn of Al-Andalus, 1. izdaja. Dar Al-Manahel in Al-Asr Al-Hadith, Bejrut, Libanon.
- Bachrach, Bernard S. (2001). Early Carolingian Warfare: Prelude to Empire. University of Pennsylvania Press. ISBN 0-8122-3533-9.
- Davis, Paul K. (1999). 100 Decisive Battles From Ancient Times to the Present. ISBN 0-19-514366-3.
- Fouracre, Paul (2000). The Age of Charles Martel. Pearson Education. ISBN 0-582-06476-7.
- Hanson, Victor Davis. Carnage and Culture: Landmark Battles in the Rise of Western Power. Anchor Books, 2001. Faber and Faber, 2001. ISBN 0-571-21640-4.
- Mastnak, Tomaž (2002). Crusading Peace: Christendom, the Muslim World, and Western Political Order. University of California Press. ISBN 0-520-22635-6.
- Oman, Charles W. (1960). Art of War in the Middle Ages A. D. 378-1515. Cornell University Press. ISBN 0-8014-9062-6.
- Ranke, Leopold von. History of the Reformation, vol. 1.
- Schoenfeld, Edward J. (2001). Battle of Poitiers. The Reader's Companion to Military History 2001, str. 366). Houghton Mifflin Books. ISBN 0-618-12742-9.