Ivan Stjepanovič Konjev
Ivan Stjepanovič Konjev (rusko Ива́н Степа́нович Ко́нев), sovjetski vojaški častnik, * 28. december 1897, Lodejno, Vologdska gubernija, † 21. maj 1973, Moskva.
Ivan Stjepanovič Konjev | |
|---|---|
 Konjev leta 1945 | |
| Ime v maternem jeziku | Ива́н Степа́нович Ко́нев |
| Rojstvo | Иван Степанович Конев 28. december 1897[1] Lodejno, Vologdska gubernija, Ruski imperij |
| Smrt | 21. maj 1973 (75 let) Moskva, RSFSR, ZSSR |
| Kraj pokopa | |
| Pripadnost |  Ruski imperij (1915–1917)RSFSR (1917–1922)  ZSSR (1922–1973) |
| Rod/ | Imperialna ruska vojska (1915–1917) Rdeča armada (1917–1946) Sovjetske oborožene sile (1946–1973) |
| Aktivna leta | 1915–1973 |
| Čin | Maršal Sovjetske zveze (1944–1973) |
| Poveljstva | 2. strelska divizija 2. armada Transbajkalsko vojaško okrožje Stepska fronta Kalininska fronta Zahodna fronta 2. ukrajinska fronta 1. ukrajinska fronta |
| Oboroženi konflikti | prva svetovna vojna ruska državljanska vojna druga svetovna vojna |
| Priznanja | Heroj Sovjetske zveze (dvakrat) |
Bil je sovjetski general in maršal Sovjetske zveze, ki je vodil rdečearmejske sile na vzhodni fronti v drugi svetovni vojni. Zaslužen je za osvoboditev precejšnjega dela zasedene Vzhodne Evrope.
Pri 15 letih je delal kot drvar, leta 1915 pa je bil vpoklican v imperialno vojsko.[2] Leta 1917 se je boril kot narednik v ofenzivi Kerenskega v Galiciji. Po oktobrski revoluciji 1917 je bil demobiliziran in se je vrnil domov. Leta 1918 se je pridružil boljševikom in se je v državljanski vojni boril kot artilerist. Njegov poveljnik je bil Kliment Vorošilov, poznejši komisar za obrambo. To poznavanje je bilo ključno za to, da je preživel Stalinove čistke.[3] Leta 1934 je postal poveljnik 37. strelske divizije, julija 1938 pa poveljnik 2. armade.
V začetku invazije Nemčije na ZSSR je postal poveljnik 19. armade v Vitebsku. Od oktobra 1910 do avgusta 1942 je poveljeval Kalininski fronti. Imel je ključno vlogo pri bojih okrog Moskve. Za njegovo vlogo pri uspešni obrambi sovjetske prestolnice ga je Stalin povišal v generalpolkovnika. Pozneje je poveljeval Zahodni fronti, Severozahodni fronti in 2. ukrajinski fronti. Sodeloval je v bitki za Kursk.
Sklici
