Kiti

infrared živali v razredu Mammalia (sesalci)

Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz grško κῆτος, latinizirano: kētos, dob.'orjaška riba, morska pošast') so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo. Telo je ribje oblike in golo, sprednje okončine so preobražene v plavuti, zadnje pa močno zakrnele. Kljub temu so pravi sesalci, ki s pljuči dihajo zrak, mladiče pa hranijo z mlekom. Živijo v vseh morjih, nekatere vrste pa tudi v tropskih in subtropskih rekah. Številne med njimi je človek s pretiranim lovom skoraj iztrebil.

Kiti
Fosilni razpon: zgodnji eocen - recentno

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:Animalia (živali)
Deblo:Chordata (strunarji)
Poddeblo:Vertebrata (vretenčarji)
Razred:Mammalia (sesalci)
Red:Cetacea
Brisson, 1762
Podredovi in družine[2]

Mysticeti (vosati kiti)

  • Balaenidae (gladki kiti)
  • Balaenopteridae (brazdasti kiti )
  • Eschrichtiidae
  • Neobalaenidae

Odontoceti (zobati kiti)

  • Delphinidae (delfini)
  • Monodontidae (samorogi)
  • Phocoenidae (rjave pliskavke)
  • Physeteridae (glavači)
  • Kogiidae - MSW3[1] jih uvršča Physeteridae
  • Naddružina Platanistoidea (rečni delfini)
    • Iniidae
    • Lipotidae - MSW3 jih uvršča med Iniidae
    • Pontoporiidae - MSW3 jih uvršča med Iniidae
    • Platanistidae (rečni delfini)
  • Ziphidae

Archaeoceti (izumrli)

Zgradba telesa

Vsi vosati kiti imajo v ustih namesto zob vose. To so ščetke, ki jih uporabljajo za precejanje planktona in rakcev. Za večino so na grlu značilne brazde, s katerimi lahko zelo razširijo grlo in s tem povečajo površino za precejanje. Zobati kiti predstavljajo približno 90 % vseh kitov. Večinoma so manjši od vosatih, izjema je kit glavač, ki zraste do 20 m. Največji med vosatimi kiti je sinji kit, ki zraste do 30 metrov v dolžino in je največja žival, ki živi, oziroma ki je morda kadar koli živela na Zemlji.

Taksonomija

Znanih je okoli 88 vrst kitov; med kite uvrščamo tudi delfine in pliskavke, čeprav običajno z izrazom »kit« označujemo le večje predstavnike. Njihovi najbližji še živeči sorodniki so povodni konji, ki naj bi se razvili iz istega, drobnemu jelenu podobnega prednika.[3]

Kiti v Sloveniji

Edini stalni prebivalci slovenskega morja med kiti so velike pliskavke, poleg njih pa sta v severnem Jadranu pogostejša še progasti in navadni delfin. Med drugimi kiti je na tem območju največkrat opažen kit glavač.

V sredini februarja 2009 so v Piranskem zalivu opazili enajstmetrskega kita grbavca. Gre za izjemno redek pojav, saj so to vrsto v Jadranskem morju doslej opazili le dvakrat.[4]

Sklici in opombe

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

🔥 Top keywords: Glavna stranPosebno:IskanjeFacebookSkrito v rajuPosebno:ZadnjeSpremembeNogometna Liga prvakovSlovenijaSeznam nemških igralcevZodiakMarija AntoanetaKategorija:Slovenski priimkiLjubljanaCarles PuigdemontFreelancerstvoNova24TVSeznam držav članic Evropske unijeYouTubeSeznam mednarodnih klicnih kodReal Madrid Club de FútbolDruga svetovna vojnaSeznam slovenskih slikarjevFrance PrešerenSeznam nemških filozofovDubajSabina KogovšekVolitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024Meta PlatformsNogometRimsko cesarstvoSeznam škotskih fizikovSulejman I.MariborIranMatej ZemljičRadiotelevizija SlovenijaIranske pokrajineHrvaška demokratska skupnostWindows NT 4.0Izrael