Kranjski ovnič

Prek kril meri 30 do 35 mm. Vrsto je razmeroma preprosto ločiti od sorodnih ovničev po obarvanosti: ima bel »ovratnik« in bledorumeno obrobo pik na krilih, pri čemer je pika na najbolj zadenjskem delu krila v obliki polmeseca. Na zadku ima lahko rdeč obroč ali pa je cel zadek črn.^[2] Živa obarvanost sporoča, da je podobno kot ostali predstavniki rodu strupen, izloča namreč cianogene glukozide, ki se ob zaužitju pretvorijo v cianovodikovo kislino.^[3] Kontrastnih barv so tudi gosenice, ki prav tako vsebujejo cianogene glukozide, s črnim vzorcem na rumeni podlagi.

Je kserotermofilna vrsta, kar pomeni, da uspeva v toplih in suhih habitatih, najraje na ekstenzivnih travnikih z apnenčasto podlago.^[2][4] Gosenice se prehranjujejo z metuljnicami, kot sta navadna turška detelja in navadna nokota, odrasle živali pa na vijoličnih cvetovih travniških rastlin, kot so njivsko grabljišče, navadni grintavec in glavinci.^[4]

Kranjskega ovniča je prvi strokovno opisal Giovanni Antonio Scopoli v svojem delu Entomologia Carniolica po primerkih, ujetih na Kranjskem. Danes ga ogroža krčenje primernih habitatov zaradi intenzifikacije ali opuščanja obdelave toplih travnikov. V Nemčiji je v sklopu prizadevanj za ozaveščanje javnosti postal »žuželka leta 2008«, v Sloveniji pa je simbol Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.^[5]

• Predstavnosti o temi Zygaena carniolica v Wikimedijini zbirki
• Das Krainer Widderchen Arhivirano 2014-03-27 na Wayback Machine. - zgibanka ob razglasitvi za žuželko leta 2008 v Nemčiji (nemško)
• Fotografije s točnimi lokalitetami v Sloveniji, BioPortal, Center za kartografijo favne in flore.