Evropa

Evropa
Površina	10.180.000 km²
Št. prebivalcev	742.452.000 (2013, 3.)
Gostota naseljenosti	79,2 preb./km2
Demonim	Evropejci
Države	50 (in 6 spornih)
Časovni pasovi	UTC do UTC+6
Internet TLD	.eu (Evropska unija)
Največja mesta	Metropolitanska območja v Evropi Moskva; Istanbul; Pariz; London; Essen-Dusseldorf; Madrid; Milano; Sankt Peterburg; Barcelona; Berlin;

Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu – 700.990.000 – pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Evrope.

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z grško in rimsko zgodovino ter kasneje z bizantinsko. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten rimski imperij, nastalo je več germanskih držav, ki so v naslednjih stoletjih sprejele krščansko vero. Najmočnejša je postala država Frankov pod Karlom Velikim, ki pa je že v 9. stoletju razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima rimsko-nemško cesarstvo od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. Germanska in romanska ljudstva (zlasti Nemci, Francozi, Angleži, Španci, Italijani, Nizozemci) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi slovanska ljudstva.

V srednjem veku je utelešala katoliška cerkev s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po reformaciji. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, Francije pod Ludvikom XIV. in posebno pod Napoleonom I. in v smislu evropskega ravnotežja sil se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi Islama; medtem ko je naval Arabcev strla že v srednjem veku v Španiji, je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do 19. stoletja.

Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom razsvetljenstva se je začel razvoj naravoslovnih znanosti. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po francoski revoluciji 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja imperialističnega obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do prve svetovne vojne, s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile ZDA, po oktobrski revoluciji pa tudi Sovjetska zveza in nato Japonska. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v Italiji prevzel oblast fašizem in leta 1933 v Nemčiji nacizem. Po drugi svetovni vojni se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv ZDA, ustanovijo vojaški pakt NATO, vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom SZ, včlanjene so v vojaški varšavski pakt in gospodarskem sporazumu SEV. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali neuvrščeno politiko.

Leta 2017 je bila v Bruslju odprta Hiša evropske zgodovine, ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.

Geografija

Glavni članek: Geografija Evrope.

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. Otoki in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300 km daleč od najbližjega morja.

Delitev Evrope

Evropo lahko razdelimo na podlagi narodne sestave, političnih razmerij, gospodarskega razvoja ali lege.

Glede na lego držav Evropo delimo na:

Države Zahodne Evrope so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
Države Južne Evrope so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta.
Države Jugovzhodne Evrope so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija
Države Srednje Evrope so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
Države Severne Evrope so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
Države Vzhodne Evrope so: Evropska Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija

Podnebje Evrope

Večina Evrope leži v severnem zmerno toplem pasu. Le skrajni južni deli segajo v subtropski pas, skrajni severni deli pa sega v subpolarni. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to Atlantski ocean, kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša Severno atlantski tok, blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - oceansko podnebje. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe celinskega podnebja. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.

Rastlinstvo

V Evropi je glavna vegetacija mešani gozd. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel zalivski tok ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo slemenitev v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.

80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do Severnega ledenega morja. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi znaša komaj 2–3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).

V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta bukev in hrast. Na severu prevladuje tajga, še bolj na sever pa se pojavi tundra. V Sredozemlju so pogoste olive. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani stepe. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.

Politična geografija

Politični zemljevidi Evrope

Evropske države
Evropska ozemlja medcelinskih držav
Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov^[2]
  Severna Evropa

  Zahodna Evropa

  Vzhodna Evropa

  Južna Evropa
Regije glede na The World Factbook
  Severna Evropa

  Zahodna Evropa

  Srednja Evropa

  Južna Evropa

  Jugovzhodna Evropa

  Jugozahodna Evropa

  Vzhodna Evropa

  Jugozahodna Azija

  Severna Azija

  Srednja Azija

  Bližnji Vzhod
Evropska Unija in države kandidatke
  Trenutne članice

  Države kandidatke

  Potencialne države kandidatke
Članice Sveta Evrope in druge evropske države s št. prebivalstva
Evropske članice v EU-ju in v NATO
  članice le v EU

  članice le v NATO

  članice obeh
Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije^[3]^[4]

Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično.

Zastava	Grb	Ime	Površina (km²)	Prebivalstvo	Gostota prebivalstva (na km²)	Glavno mesto	Ime v uradnih jezikih
		Albanija	28.748	2.831.741	98,5	Tirana	Shqipëria
		Andora	468	68.403	146,2	Andorra la Vella	Andorra
		Armenija ^[j]	29.800	3.229.900	101	Erevan	Hayastan
		Avstrija	83.858	8.169.929	97,4	Dunaj	Österreich
		Azerbajdžan ^[k]	86.600	9.165.000	105,8	Baku	Azǝrbaycan
		Belgija	30.528	11.007.000	360,6	Bruselj	België/Belgique/Belgien
	N/A	Belorusija	207.560	9.458.000	45,6	Minsk	Belarus
		Bolgarija	110.910	7.621.337	68,7	Sofija	Bălgarija
		Bosna in Hercegovina	51.129	3.843.126	75,2	Sarajevo	Bosna i Hercegovina
		Ciper ^[d]	9.251	788.457	85	Nikozija	Kýpros/Kıbrıs
		Češka	78.866	10.256.760	130,1	Praga	Česká republika
		Črna gora	13.812	616.258	44,6	Podgorica	Crna Gora
		Danska	43.094	5.564.219	129	København	Danmark
		Estonija	45.226	1.340.194	29	Talin	Eesti
		Finska	336.593	5.157.537	15,3	Helsinki	Suomi/Finland
		Francija ^[g]	547.030	63.182.000	115,5	Pariz	France
		Grčija	131.957	10.815.187	80,7	Atene	Elláda
		Gruzija ^[l]	69.700	4.661.473	64	Tbilisi	Sakartvelo
		Hrvaška	56.542	4.437.460	77,7	Zagreb	Hrvatska
		Islandija	103.000	307.261	2,7	Reykjavík	Ísland
		Irska	70.280	4.234.925	60,3	Dublin	Éire/Ireland
		Italija	301.230	59.530.464	197,7	Rim	Italia
		Kazahstan ^[i]	2.724.900	15.217.711	5,6	Astana	Qazaqstan/Kazahstan
		Latvija	64.589	2.067.900	34,2	Riga	Latvija
		Lihtenštajn	160	32.842	205,3	Vaduz	Liechtenstein
		Litva	65.200	2.988.400	45,8	Vilna	Lietuva
		Luksemburg	2.586	448.569	173,5	Luksemburg	Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg
		Madžarska	93.030	10.075.034	108,3	Budimpešta	Magyarország
		Makedonija	25.713	2.054.800	81,1	Skopje	Makedonija
		Malta	316	397.499	1.257,9	Valletta	Malta
		Moldavija ^[a]	33.843	4.434.547	131,0	Kišinjev	Moldova
		Monako	1,95	31.987	16.403,6	Monako	Monaco
		Nemčija	357.021	83.251.851	233,2	Berlin	Deutschland
		Nizozemska ^[h]	41.526	16.318.199	393,0	Amsterdam	Nederland
		Norveška	385.178	5.018.836	15,5	Oslo	Norge
		Poljska	312.685	38.625.478	123,5	Varšava	Polska
		Portugalska ^[e]	91.568	10.409.995	110,1	Lizbona	Portugal
		Romunija	238.391	21.698.181	91,0	Bukarešta	România
		Rusija ^[b]	17.075.400	142.200.000	8,3	Moskva	Rossiya
		San Marino	61	27.730	454,6	San Marino	San Marino
		Slovaška	48.845	5.422.366	111,0	Bratislava	Slovensko
		Slovenija	20.273	2.050.189	101	Ljubljana	Slovenija
		Srbija ^[f]	88.361	7.120.666	91,9	Beograd	Srbija
		Španija	504.851	47.059.533	93,2	Madrid	España
		Švedska	449.964	9.090.113	19,7	Stockholm	Sverige
		Švica	41.290	7.507.000	176,8	Bern	Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra
		Turčija ^[m]	783.562	75.627.384	98	Ankara	Türkiye
		Ukrajina	603.700	48.396.470	80,2	Kijev	Ukrajina
		Vatikan	0,44	900	2.045,5	Vatikan	Status Civitatis Vaticanæ
		Združeno kraljestvo	244.820	61.100.835	244,2	London	United Kingdom
Skupaj			10.180.000^[n]	742.000.000^[n]	70

Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več de facto neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN:

Grb	Ime	Površina (km²)	Prebivalstvo (ocena 1. julij 2002)	Gostota prebivalstva (na km²)	Glavno mesto
	Abhazija ^[p]	8.432	216.000	29	Suhumi
	Kosovo ^[o]	10.887	^[5] 1.804.838	220	Priština
	Gorski Karabah ^[q]	11.458	138.800	12	Stepanakert
	Severni Ciper ^[d]	3.355	265.100	78	Nikozija
N/A	Južna Osetija ^[p]	3.900	70.000	18	Chinvali
N/A	Pridnjestrska republika ^[a]	4.163	537.000	133	Tiraspol

V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo.

Ime ozemlja, z zastavo	Površina (km²)	Prebivalstvo (ocena 1. julij 2002)	Gostota prebivalstva (na km²)	Glavno mesto
Åland (Finska)	13.517	26.008	16,8	Mariehamn
Ferski otoki (Danska)	1.399	46.011	32,9	Tórshavn
Gibraltar (UK)	5,9	27.714	4.697,3	Gibraltar
Guernsey ^[c] (UK)	78	64.587	828,0	St. Peter Port
Man ^[c] (UK)	572	73.873	129,1	Douglas
Jersey ^[c] (UK)	116	89.775	773,9	Saint Helier

Demografija

Mednarodne organizacije

Klikljiv Eulerjev diagram^[datoteka], ki prikazuje odnose med različnimi mednarodnimi evropskimi organizacijami in sporazumi.

Opombe

Sklici

Poglejte si besedo evropa v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Evropa

[n]

[1]

[2]

[3]

[4]

[j]

[k]

[d]

[g]

[l]

[i]

[a]

[h]

[e]

[b]

[f]

[m]

[p]

[o]

[5]

[q]

[c]

Search