Na otčevem grobu
Na otčevem grobu je Kettejev sonet, ki je izšel v pesniški zbirki Poezije leta 1900 (ur. Anton Aškerc).
.jpg)
Besedilo
Povedi, mračni me grobar, s seboj
na zeleni, na senčni grob njegov,
kjer križ železen, kamenit je krov,
pod njim uživa otec svet pokoj.
Ah, dobro ti je tukaj, otec moj!
A jaz potujem pot ti negotov
brez smotra, brez prijateljev, drugov,
brez sreče, sam, a z dušoj žalostnoj.
Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj
o svetski sreči, otec? Sen je, sen!
Življenje je sovraštvo, večen boj …
Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj,
ne želel bi ti spet iz groba ven.
Le spavaj, spavaj, srečni otec moj.
Slovarček
- grobar – kdor koplje grobove
- otec (star.) – oče
- pokoj (knjiž.) – stanje brez hrupa, ropota; mir (leči k večnemu pokoju = umreti)
- smoter – kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj
- drug (star.) – tovariš, prijatelj
- svetski (knjiž.) – svetovljanski
- sen (knjiž.) – spanje, spanec
- spavati (star.) – spati
Vsebinska analiza
Pesem je izpovedna ali lirska, saj govori o pesnikovih čustvih in mišljenju. Dogaja se na grobu Kettejevega očeta, v času po njegovi smrti.
Prva kitica
Pesnik nagovori grobarja, naj ga pelje na grob svojega očeta. Očetov grob je senčen, s kamnitim krovom in železnim križem.
Druga kitica
Pesnik omeni, kako lepo se ima oče, ker mu ni več treba hoditi po poti življenja in je lahko brez skrbi. Nato mu potoži, da sam v življenju nima ciljev, prijateljev, niti tovarišev. Da nima sreče in da težko pot življenja premaguje sam s svojo žalostno dušo.
Tretja kitica
Pesnik se sprašuje, kje je sreča v življenju, ki mu jo je oče nekdaj obljubljal ter da je on ne najde. Svoje žalostno življenje primerja s sovraštvom in večnim bojem.
Četrta kitica
Pesnik izpove očetu, kako ga je imel rad in kako ga ima sedaj, vendar kljub temu da je sam v življenju, si ne želi, da bi oče prišel nazaj. Na koncu pa mu še zaželi miren spanec.
Oblikovna analiza
Pesem je napisana v obliki soneta. Ima dve kvartini[1] ter dve tercini[2]. Rima je v prvih dveh kiticah oklepajoča (abba)[3], v drugih dveh pa prestopna (abc abc)[4].
Pesniška sredstva
- okrasni pridevki: križ železen, senčni grob ...
- ponavljanje: Brez smotra, brez prijateljev, drugov, brez sreče ...
- podvojitev: Le spavaj, spavaj, srečni otec moj ...
- nagovor: Povedi, mračni me grobar …
- retorično vprašanje: Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj o svetski sreči, otec?
- vzklik: Ah!
Sklici in opombe
Viri
- Kette, Dragotin. 1907. Poezije. Ljubljana : L. Schwentner.
- HONZAK, Mojca, MEDVED UDOVIČ, Vida, MOHOR, Miha, PIRIH, Nataša. 1999. Skrivno življenje besed, berilo za 9. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d.