Življenje
Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t. j. neživih predmetov in mrtvih organizmov. Kaže se z rastjo, ki jo omogoča presnova, razmnoževanjem in zmožnostjo prilagajanja na okolje s spremembami od znotraj. Fizikalna značilnost življenja je, da se hrani z negativno entropijo.[1][2]
Organizem je osnovna enota življenja, termodinamično odprt sistem, ki vzdržuje homeostazo – stabilno notranje stanje s pomočjo vrste kontrolnih mehanizmov v telesu. Sestavljeni so iz celic, ki so osnovna funkcionalna enota življenja, in imajo življenjski krog, presnavljajo zaužite snovi, se odzivajo na dražljaje ter razmnožujejo.[3][4] Gen je enota dednosti, ki se z razmnoževanjem prenaša od organizmov na njihove potomce, genski zapis pa se skozi generacije z evolucijo spreminja, s čimer se tvorijo skupine sorodnih organizmov – taksoni. Te v grobem razvrščamo v glavne življenjske oblike, kot so rastline, živali, glive, protisti, arheje in bakterije, ki se nato delijo v hierarhiji življenja na nižje taksone. Nekateri med življenjske oblike uvrščajo tudi viruse in viroide, ki pa jih običajno ne obravnavamo kot žive, saj za svoj obstoj in razmnoževanje izkoriščajo življenjske procese gostitelja.[5][6] Biologija je znanstvena disciplina, ki preučuje življenje in vse njegove pojavne oblike.
O nastanku življenja (abiogeneza) iz nežive snovi in njegovem zgodnjem razvoju nimamo zanesljivih podatkov, po podobnosti pa sklepamo, da so se vse današnje življenjske oblike razvile iz istega skupnega prednika in se skozi geološke dobe v procesu evolucije prilagodile na preživetje v raznovrstnih habitatih na Zemlji. Po ocenah obstaja na milijone različnih vrst organizmov.[7][8]
Smrt je konec življenja posameznega organizma, nepovratno prenehanje življenjskih funkcij. Če umrejo vsi predstavniki določene vrste, pravimo temu izumrtje. Izumrle življenjske oblike preteklih geoloških dob preučujemo s pomočjo njihovih fosilnih ostankov.
Razširjenost
Zemlja je edini planet v Vesolju, za katerega vemo, da gosti življenje, domnevajo pa, da obstaja tudi nezemeljsko življenje. Coni Zemlje, v kateri se pojavlja življenje, pravimo biosfera; obsega vse območje tekoče vode (hidrosfero vključno z najglobljimi oceanskimi jarki), površje kopnega (litosfero vključno z najvišjimi vrhovi) in spodnje plasti ozračja, plast, debelo približno 20 km. Pri tem velika večina živih bitij naseljuje ožje območje, od 500 m pod morsko gladino do 6 km nad njo. Izven tega uspevajo pretežno mikroorganizmi, prilagojeni na ekstremne razmere.[9] Doslej v veliki meri spregledan je del biosfere v skalnatih plasteh pod površjem kopnega. Šele konec 20. stoletja je prišlo spoznanje, da lahko organizmi uspevajo tudi v vodnih žepih v skalnih razpokah več kilometrov globoko.[10]
Sklici
Zunanje povezave
- Predstavnosti o temi življenje v Wikimedijini zbirki