Pokémon Go

S pomočjo GPS sprejemnika v telefonu omogoči igralcu najti in ujeti Pokémone, ki se pojavijo na zaslonu kot bi bili prisotni na resnični igralčevi lokaciji – tu strežnik določi geografski položaj bitja, ko je igralec dovolj blizu pa igra s pomočjo vdelane kamere in žiroskopov v telefonu prikaže njegovo podobo, vstavljeno v video zajem okolja pred telefonom. Za razliko od starejših videoiger ni bojevanja z divjimi Pokémoni, lahko pa se igralci pridružijo eni od treh ekip v igrinem svetu in pošiljajo ujete Pokémone v boj proti Pokémonom igralcev iz rivalnih ekip. Osnovne funkcije so brezplačne, izdajatelj pa ima vzpostavljen sistem mikrotransakcij, s katerim lahko igralci kupujejo ralične pripomočke v igri ali pospešijo napredovanje.^[1]

Glavni cilj je ujeti vseh 151 različnih vrst Pokémonov, ki so v osnovni izdaji (od tega jih bo nekaj predstavljenih naknadno ob posebnih priložnostih), za kar mora igralec obiskovati različne lokacije ob različnih časih, saj se denimo »gozdni« tipi pogosteje pojavljajo v parkih, taki z značilnostmi vil in duhov pa ponoči.^[1] Ob tem se nekateri pojavljajo le v določenih delih sveta in tudi za pridobitev celotne »lokalne« zbirke je potrebno veliko truda, zato ta podvig uspe le redkim.^[2] Pričakovati je, da bo založnik s kasnejšimi dodatki razširil nabor Pokémonov, ki jih je v matični franšizi že prek 720, in dodal nove funkcije, s čimer bo vzdrževal zanimanje za igro.^[1]

Kljub tehničnim težavam ob izidu, zaradi katerih je bila igra deležna kritik, in pomislekom glede zasebnosti uporabnikov, je kmalu postala digitalni fenomen in ena najbolj razširjenih mobilnih aplikacij s po oceni več kot 100 milijoni prenosov do konca julija 2016.^[3] Že nekaj tednov po izidu je po oceni samo v ZDA prinašal lastnikom 1,6 milijona USD prihodkov dnevno.^[4] Delnice podjetja Nintendo so po izidu močno poskočile, kljub temu, da ni izdajatelj in ima le približno tretjinski delež prihodkov.^[5]

Komentatorji po eni strani odobravajo, da spodbuja fizično aktivnost med igričarji, ki morajo iti ven na resnične lokacije lovit Pokémone namesto igranja doma, kar med drugim koristi tudi lokalnim trgovcem.^[6] Po drugi strani so izrazili zaskrbljenost nad možnostjo nesreč, ko igralci, zatopljeni v dogajanje na zaslonu, hodijo naokrog ne ozirajoč se na tveganje (na primer v prometu ali v nevarnejših soseskah velikih mest).^[5] Nekatere poleg tega moti množično zbiranje igralcev na določenih mestih, bogatih s Pokémoni, med katerimi so lahko tudi zasebna zemljišča.^[7]

Posebne pozornosti je igra deležna med entomologi, saj je igranje v osnovi rahlo podobno njihovi dejavnosti nabiranja in klasificiranja žuželk, v tej obliki pa spodbuja tudi ljudi, da gredo v naravo, kjer lahko opazijo resnične živali. To omogoča navezavo na promocijo okoljevarstva in same entomologije ter večjega zavedanja o naravi. Nenazadnje je ljubiteljsko zbiranje žuželk navdihnilo tudi Satošija Tadžirija, izvirnega avtorja igre.^[8][9]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Pokémon Go.

• Uradno spletno mesto