Pokrajine Italije

Italijanska republika je bila v skladu z Zakonodajno odločbo iz 18. avgusta 2000 št. 267 upravno reorganizirana. Po njej pokrajine (it. provincia [provìnča]), še vedno predstavljajo vmesno upravno stopnjo med občinami (comune) in deželami (it. regione [redžòne]), vendar niso več edini upravni, organizacijski in statistični subjekti druge stopnje, ampak je teh enot skupno sedaj 107:

• 80 aktivnih pokrajin;
• 2 avtonomni pokrajini (Tridentinsko in Bolzano) v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje (Trentino-Alto Adige)
• 9 nekdanjih pokrajin dežele Sicilija je nadomeščenih s šestimi medobčinskimi zvezami (Libero consorzio comunale)
• 14 metropolitanskih mest (Città metropolitane)
• 4 nekdanje pokrajine dežele Furlanija-Julijska krajina tj. (Tržaška pokrajina, Goriška pokrajina, Videmska pokrajina, Pokrajina Pordenone), ki so delovale samo kot statistične enote, so bile nadomeščene z 18 medobčinskimi zvezami (Unione Territoriale Intercomunale)
• dežela Dolina Aoste, kot ena sama statistična enota, je dežela s pristojnostmi pokrajinske uprave in ostaja nerazdeljena na pokrajine

Zgodovina

V predrepubliški Italiji je bilo državno ozemlje razdeljeno na 59 pokrajin in še ni zavzemalo mesta Mantove in današnjih dežel Benečija, Furlanija – Julijska krajina, Trentinsko - Zgornje Poadižje ter Lacij.

Leta 1866 sta bili priključeni Italiji Benečija in Furlanija, nekaj let za tem Mantova in leta 1870 Rim, s čimer je število pokrajin naraslo na 69.

Leta 1920 je s pridobitvijo Trenta, Trsta in Dalmacije, leta 1924 pa še Reke, Italija obsegala vsega 76 pokrajin.

Leta 1927 je bila upravna razdelitev države popolnoma prenovljena; več pokrajin je bilo preimenovanih in kar 17 jih je bilo na novo ustanovljenih. V naslednjih letih se je urejanje nadaljevalo in v obdobju fašizma je bilo v Italiji že 94 pokrajin, brez kolonij in gubernij.

Po drugi svetovni vojni so odpadle dalmatinske in istrske pokrajine, pa tudi tržaška, ki so jo zasedli zavezniki. Republika Italija je tako nastala z 91 pokrajinami.Stanje je ostalo nespremenjeno vse do leta 1968, ko je bila ustanovljena pokrajina Pordenone, nato leta 1970 Isernia in leta 1974 Oristano.

Leta 1992 je bilo ustanovljenih 8 novih pokrajin in po letu 2000 še novih 7.

Glavni članek: Metropolitanska mesta Italije.

Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko città metropolitane d'Italia) so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine. Metropolitansko mesto, kot je opredeljeno z zakonom, vključuje veliko jedro mesta in manjša okoliška naselja, ki so z njim tesno povezana tako z gospodarskimi dejavnostmi in bistvenimi javnimi storitvami kot tudi s kulturnimi odnosi in teritorialnimi značilnostmi.

3. aprila 2014 je italijanski parlament odobril zakon, ki je ustanovil 10 metropolitanskih mest v Italiji^[1] brez avtonomnih regij. Kasneje so dodali še štiri. Nova metropolitanska mesta delujejo od 1. januarja 2015.

Zanimivosti

• Štiri sardinske pokrajine, ki so bile ustanovljene leta 2001, niso bile določene z državnim zakonom, pač pa samo z dekretom avtonomne dežele Sardinije. So edine italijanske pokrajine, za katere ni predvidena ustanovitev nekaterih organov kot so na primer kvestura, prefektura in sedež državne banke (Banca d'Italia).

• Dvojezičnost je po zakonu sprejeta v pokrajinah Bolzano / Bozen in Dolina Aoste. Tržaška pokrajina ni bila dvojezična, ker je bil dvojni uradni jezik v veljavi le v nekaterih občinah.

• Največ prebivalcev je v pokrajini Rim (3.700.424), najmanj v pokrajini Ogliastra (58.389). Največja je pokrajina Bolzano / Bozen (7.399,97 km²), najmanjša je Trst (211,82 km²).

Spodnja tabela prikazuje število prebivalcev, površino (km²) in gostoto prebivalstva na km² v italijanskih pokrajinah leta 2001.

      metropolitansko mesto

      deželni organ za decentralizacijo

• Istituto Nazionale di Statistica ISTAT (ISTAT) – Splošni popis prebivalstva leta 2001

• Predstavnosti o temi Pokrajine Italije v Wikimedijini zbirki