Seznam članic Evropske unije po vladavinah in političnih sistemih

Trenutno je šest članic Evropske unije monarhij: Belgija, Danska, Luksemburg, Nizozemska, Španija in Švedska. Vse so ustavne monarhije.

Ob monarhiji obstajajo še tri vrste vladavin, ki predstavljajo republiko v evropski politiki:

• predsedniški sistem, predsednik je vodja države in vodja vlade; 
• polpredsedniški sistem, predsednik in predsednik vlade si delita število kompetenc; 
• parlamentarni sistem, predsednik je slavnostna figura državne enotnosti, ki ohranja le majhen del ustavnih pristojnosti.

Nekatere države ohranjajo tudi za predsednika države močne tudi neobredne kompetence, a jih ta ne uporablja in si s tem zagotavlja položaj, kakršen bi pripadal ustavnemu monarhu. tak je primer v Avstriji.

Po definiciji so moderne demokratične ustavne monarhije parlamentarne, saj izvoljeni vodja države po ustavi nima kompetenc za sprejemanje političnih odločitev. Od 21 republikanskih držav članic Evropske Unije je le ena predsedniška republika (Ciper) in pet pol-predsedniških republik (Francija, Litva, Portugalska in Romunija). Predsednik države je neposredno izvoljen na volitvah v skoraj vseh republikah EU. Izjeme so sedmerica (Estonija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija in Malta), kjer predsednika imenuje parlament ali drugi posebni predstavniški organ, kot so nemški Bundesversammlung.

Večina držav članic Evropske unije so unitarne enotne države, kjer večina kompetenc ohranja centralizirana vlada in le majhna ali lokalna vprašanja ostajajo v pristojnosti regionalne vlade ali celo lokalne samouprave. Vendar za tri članice velja ureditev zveze (Avstrija, Belgija in Nemčija) več enot znotraj članice, ali imajo deli oblasti obliko regij, ki imajo enake pristojnosti kot takšne zvezne enote. EU ima tudi šest drugih držav, ki imajo bodisi prenesejo določena pooblastila za posebna območja ali pa so federacije (ali oboje):

• federacije:
  • Danska je federacija Ferskih otokov in Grenlandije, ki so avtonomne (in niso del Evropske Unije);
  • Finska/ Alandski otoki imajo znatno avtonomijo;
  • Francija, collectivité posebne vrste je Nova Kaledonija (ki ni del Evropske Unije in ima veliko stopnjo avtonomije);
  • Nizozemska, na Karibskem otočju skupine Aruba, Curaçao in Sint Maarten so enakopravni partnerji pri upravljanju na Nizozemskem v okviru kraljevine Nizozemske-
• Prenos pooblastil na regije:
  • v Italiji je vlada prenesla število pooblastil na dvajset regij, ki imajo, še posebej pet določenih, zelo veliko stopnjo samostojnosti;
  • v Španiji je centralna država prenesela različna pooblastila za zgodovinsko narodnosti med avtonomnih skupnosti, in sicer Andaluziji, Baskiji, Kataloniji in Galiciji-

Nadaljnja razlika je število domov v predstavniških telesih zakonodaje; enodomni sistem vse ali veliko večino predstavnikov volilcev izvoli v enotno telo, dvodomni parlament poleg neposredno izvoljenih predstavnikom ohranja še drugi, "zgornji" dom, kjer so izvoljeni regionalni, zvezni, interesni, seniorni predstavniki državne politike. Zvezne države in države z velikimi regionalnimi razlikami in identitetami so običajno dvodomne. Zgornji dom ima od države do države lahko izrazito različne vloge in pomen v zakonodajnem postopku.