Sistem enot CGS

Sistem enot CGS je predlagal nemški matematik, astronom in fizik Johann Carl Friedrich Gauss v letu 1832. V letu 1874 sta sistem razširila na področje elektromegnetizma škotski fizik in matematik James Clerk Maxwell (1831 – 1879) in škotski fizik in inženir William Thomson (1824 – 1907).

Enote CGS za elektrostatiko (enote sistema ESU)

Enota za naboj je v sistemu CGS franklin (oznaka Fr), ki je znan tudi kot statcoulomb (oznaka statC). Definiran je na naslednji način:

naboj 1 franklina predstavljata dva točkasta naboja, ki sta 1 cm narazen in je med njima elektrostatična sila v velikosti 1 dine ^[1].

Enota franklin je znana tudi kot statcoulomb ali naboj esu.

Iz tega sledi, da je enota franklin enaka zmnožku centimetra in kvadratnega korena dine:

${\displaystyle \mathrm {1\,Fr=1\,statcoulomb=1\,esu\;naboj=1\,cm{\sqrt {dina}}=1\,g^{1/2}\cdot cm^{3/2}\cdot s^{-1}} }$ .

Enota za tok je potem določena kot:

${\displaystyle \mathrm {1\,Fr/s=1\,statampere=1\,esu\;tok=1\,(cm/s){\sqrt {dina}}=1\,g^{1/2}\cdot cm^{3/2}\cdot s^{-2}} }$ .

Enote CGS za elektromagnetizem (enote sistema EMU)

V sistemu enot za elektromagnetizem je tok določen s silo med dvema vzporednima, neskončno dolgima vodnikoma. Naboj je pri tem določen kot tok pomnožen s časom. Enota za tok je biot (oznaka Bi), ki je znan kot abampere ali tok emu. Enoto biot lahko definiramo na naslednji način:

biot je stalen tok, ki teče po dveh neskončnih vzporednih prevodnikih z zanemarljivo debelino, kadar sta vodnika 1 cm narazen v vakuumu in nanju deluje medsebojna sila 1 dine na vsak centimeter dolžine vodnika.

Iz tega sledi, da je biot enak kvadratnemu korenu dine:

${\displaystyle \mathrm {1\,Bi=1\,abampere=1\,emu\;tok=1\,{\sqrt {dina}}=1\,g^{1/2}\cdot cm^{1/2}\cdot s^{-1}} }$ .

Enota za merjenje naboja v sistemu CGS je:

${\displaystyle \mathrm {1\,Bi\cdot s=1\,abcoulomb=1\,emu\,naboj=1\,s\cdot {\sqrt {dina}}=1\,g^{1/2}\cdot cm^{1/2}} }$ .