Tapirji
Tapirji (znanstveno ime Tapiridae) so družina primitivnih lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo en sam rod, Tapirus (tapir), vanj pa štiri znane vrste, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki ter Jugovzhodni Aziji.[1]
| Tapir | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.JPG) južnoameriški nižinski tapir | ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||
Elasmognathinae Gray, 1867 |
Predstavniki družine so podobni prašičem, s kratkimi nogami in čokatim telesom ter značilnim oprijemalnim rilcem, a so bolj sorodni konjem in nosorogom.[1]
Opis
Tapirji dosežejo 1,8 do 2,5 m v dolžino, 75 do 120 cm plečne višine in 225 do 300 kg telesne mase. Hrbet čokatega trupa se dviga od pleč proti zadnjici, zato delujejo okorno. Spredaj se trup prek kratkega vratu nadaljuje v glavo s štrlečimi ušesi ter kratkim mesnatim rilcem, ki je nastal z zraščenjem nosu in zgornje ustnice. Kratke noge se končujejo s štirimi (sprednje) oz. tremi (zadnje) prsti z roževinastimi kopiti, vendar je četrti prst na sprednjem paru nog kratek in dvignjen, zato je njegov odtis viden le na zelo mehkih tleh. Razen ščetinaste grive imajo le redko dlako, z izjemo gorskega tapirja, ki živi v hladnejšem okolju.[1]
So pretežno samotarske in nočno aktivne živali, ki se zadržujejo med gostim rastjem in jih je kljub velikosti težko najti. Konfliktom se raje izognejo, po možnosti z begom v vodo, sicer pa se pasejo po jasah in rečnih bregovih. Pod vodo lahko zdržijo več minut, indijski tapir lahko tudi hodi po dnu kot povodni konj in se prehranjuje s podvodnim rastlinjem. Parijo se skozi vse leto; samica povrže enega mladiča (izjemoma dva) in ima lahko novega že po letu in pol. Mladiči vseh vrst so rdečerjave barve z belimi progami, ki jih skrijejo v podrasti, podobni so mladičem divje svinje.[1]
Evolucija in sistematika
Tapirjem sorodni kopitarji iz zdaj izumrlega rodu Heptodon so se pojavili v zgodnjem eocenu v Severni Ameriki.[2] Bili so že zelo podobni modernim tapirjem, a približno pol manjši in brez rilca. Pravi tapirji so se pojavili v oligocenu in so do miocena imeli že vse značilnosti sedanjih vrst. Azijski in ameriški predstavniki naj bi se ločili pred 20 do 30 milijoni let, slednji so nato migrirali v Južno Ameriko med t. i. »veliko izmenjavo«, ko je Panamska ožina povezala celini.[3] Večino svoje evolucijske zgodovine so bili razširjeni po večjem delu severne poloble, kjer so izumrli pred komaj 10.000 leti.[4]
Po trenutno veljavni taksonomiji šteje rod tapirjev štiri danes živeče vrste:[1][5]
- južnoameriški nižinski tapir (Tapirus terrestris)
- gorski tapir (Tapirus pinchaque)
- srednjeameriški tapir (Tapirus bairdi)
- indijski tapir (Tapirus indicus)
Še eno vrsto, Tapirus kabomani, so taksonomi opisali leta 2013, kar je povzročilo precej razburjenja v strokovnih krogih in širše, saj je šlo za prvo novo vrsto lihoprstega kopitarja po več kot sto letih in največjega novoodkritega sesalca v zadnjih nekaj desetletjih,[6] a drugi znanstveniki oporekajo veljavnosti nove vrste.[7]
Sklici in opombe
Zunanje povezave
