Tetanospazmín je nevrotoksični eksotoksin bacila Clostridium tetani, ki povzroča živčnomišične znake tetanusa pri bolniku.[1]
Gre za enega od treh najbolj strupenih poznanih substanc za človeka, poleg botulina in davičnega toksina. Ocenjeni smrtni odmerek je 2,5 nanograma na kilogram telesne teže. Proizvajajo ga bakterijske celice v fazi rasti, v okolico pa se izloči, ko pride do celične lize. Liza naravno nastopi, ko začnejo iz celice nastajati trosi (spore) in med vegetativno rastjo. Bakterije v telo navadno stopijo skozi rano in v anaerobnih razmerah (z malo kisika) začno tvoriti trosi. Toksin se preko krvi in limfe razseje po organizmu.[2][3]
Tetanospazmin lahko dospe iz okužene rane preko motoričnih živcev ali po krvi v osrednje živčevje. V živčnem tkivu se nepovratno (ireverzibilno) veže na gangliozidne membrane živčnih sinaps in zavre sproščanje inhibitornih živčnih prenašalcev iz živčnih končičev. Posledično nastopi generalizirana tonična spastičnost, običajno s spremljajočimi občasnimi toničnimi krči. Ko se toksin veže na membrane, ga ni mogoče več nevtralizirati.[4] Toksin deluje na več mestih v osrednjem živčevju, vključno s perifernimi motoričnimi ploščicami, hrbtenjačo in možgani ter tudi simpatičnim živčevjem.[3] Prizadetost vegetativnega živčevja se kaže z znojenjem, tahiaritmijami, neurejenim krvnim tlakom in periferno vazokonstrikcijo (zožanje žil). Do ozdravitve pride, ko nastanejo nove sinapse.[5]
Pri okužbi s tetanusom je na voljo pasivna zaščita s tetanusov tetanusovim antitoksinom, ki je pridobljen na živalih ali iz človeške krvi. Nevtralizira tetanospazmin, ki še ni vstopil v živčne celice. Omogoča kratkotrajno zaščito (2 do 4 tedne).[5]